Mineva točno en mesec, odkar se je začela ruska invazija na Ukrajino. V Bruslju se je danes odvil niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, na katerih so usklajevali ukrepanje v odziv na rusko agresijo. Države G7 in EU bodo blokirale transakcije z ruskimi zlatimi rezervami, članice Nata pa bodo na vzhodnem krilu namestile štiri nove bojne skupine. Spopadi se v Ukrajini medtem nadaljujejo, pri čemer pa se krepijo navedbe o tem, da Rusija zavzema obrambne položaje. Krepi se tudi humanitarna kriza: iz države je pobegnilo 3,7 milijona ljudi, domove je zapustila polovica ukrajinskih otrok. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

23.00 EU in ZDA o zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov

Voditeljem EU se je danes na vrhu v Bruslju pridružil tudi ameriški predsednik Biden, s katerim so med drugim razpravljali o zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Pregledali so doslej uvedene sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino in izrazili pripravljenost na sprejetje dodatnih ukrepov, so sporočili iz Evropskega sveta. Voditelji so razpravljali o sodelovanju EU in ZDA pri zagotavljanju prehranske varnosti po svetu, pospešitvi prehoda k čisti energiji in zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bosta v petek z Bidnom predstavila novo poglavje v sodelovanju med EU in ZDA na področju energetike. “Gre za dodaten ameriški utekočinjeni zemeljski plin za EU, ki bo nadomestil ruski utekočinjeni zemeljski plin. To je pomemben korak naprej,” je povedala. Voditelji EU in ZDA so obenem poudarili pomen krepitve transatlantske varnosti in obrambe, tudi v okviru tesnega sodelovanja med zvezo Nato in EU, kot je opisano v strateškem kompasu unije.

Biden je s premierji in predsedniki držav članic govoril še o usklajenem in enotnem odgovoru EU in ZDA na rusko neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo na Ukrajino. Pregledali so dosedanje ukrepe za gospodarski pritisk na Rusijo in Belorusijo ter izrazili pripravljenost na dodatne ukrepe in preprečitev vsakršnih poskusov, da bi zaobšli sankcije. Zagotovili so nadaljnjo humanitarno pomoč Ukrajini in njenim sosedam, ki gostijo ukrajinske begunce. Rusijo so pozvali, naj zagotovi humanitarni dostop do tistih, ki jih je prizadelo nasilje ali pred njim bežijo.

21.58 Zelenski: G7 so lahko mirovniki

Ukrajinski predsednik Zelenski je nagovoril voditelje skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki so se sestali po zasedanju Nata. Pozval je k stopnjevanju in krepitvi sankcij proti Rusiji. Kot je povedal, lahko tej vojni sledi globalna prehranska kriza. “Ukrepati moramo takoj. Ustaviti moramo ruske sile in jih umakniti iz Ukrajine. Potrebujemo takojšen mir, preden se svet sooči z novimi težavami. Bolje je uporabiti sankcije proti Rusiji zdaj in ustaviti vojni stroj, kot pa se pozneje spopadati s posledicami,” je dodal. Pozval je k popolnemu embargu na trgovanje z Rusijo, prav tako je pozval, da se Rusiji prepreči uporaba sistema GPS. Pozval je še k blokadi ruskih bank – predvsem ruske centralne banke, ki naj bodo izključene iz svetovnega finančnega sistema. Voditeljem G7 je po poročanju CNN še povedal, da lahko postanejo skupina mirovnikov.

21.50 Strah, veselje, upanje: 14 čustvenih trenutkov vojne v Ukrajini

Strah, jeza, obup, pa tudi trenutki spodbude, veselja, upanja. Pred natanko mesecem dni je Rusija napadla Ukrajino. Razselilo se je na milijone ljudi, številni so odšli v tujino, nešteto jih je izgubilo življenje. Nekateri begunci so se na mejnih prehodih znova združili z družinskimi člani, drugi pa so se morali od ljubljenih, ki so ostali v Ukrajini, posloviti. Številni so bližnjim in neznancem poskušali dati nekaj dodatnega upanja. 14 čustvenih trenutkov je zbranih v prispevku Strah, veselje, upanje: 14 čustvenih trenutkov vojne v Ukrajini.

20.11 Vojna bo izbrisala 15 let napredka v ruskem gospodarstvu

Po podatkih Inštituta za mednarodne finance bo Rusija do konca leta 2023 izbrisala gospodarske dobičke zadnjih 15 let, invazija na Ukrajino in številne sankcije so spodbudile podjetja k umiku iz Rusije. Pričakovati je, da se bo rusko gospodarstvo v letu 2022 skrčilo za 15 odsotkov, prihodnje leto pa bo sledil triodstotni upad. Tako bo bruto domači proizvod ostal tam, kjer je bil pred 15 leti, piše Al Džazira.

19.45 Rusija in Ukrajina izmenjali ujete vojake in civiliste

Rusija in Ukrajina sta si prvič izmenjali ujete vojake in civiliste, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Povedala je, da je bila izmenjava izvedena po ukazu ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega. Zamenjali so 10 vojakov, je povedala. Navedla je še, da so zamenjali 11 ruskih civilnih mornarjev, ki so jih rešili v bližini Odese, za 19 ukrajinskih civilistov, ki so bili člani posadke, ki jih ima Moskva. Rusko zunanje ministrstvo je sicer v začetku tedna sporočilo, da so opravili dve zamenjavi zapornikov. Devet zaprtih Rusov so zamenjali za župana Melitopola. Vereščuk je to zamenjavo včeraj potrdila, zanikala pa je, da bi prišlo do drugih menjav.

19.19 Rusija: Nato si želi nadaljevanja vojne

Rusko zunanje ministrstvo se je odzvalo na današnji vrh Nata. Odločitev o nadaljevanju podpore Kijevu po oceni Rusije kaže, da si zahodno zavezništvo želi nadaljevanja konflikta. Moskva je ostro kritizirale napovedano namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze Nato. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zahodnemu zavezništvu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini. Ruska tiskovna agencija Ria pa piše, da je oboroževanje Ukrajine to spodbudilo k uporabi sile proti separatističnim enklavam na vzhodu Ukrajine, ki jih podpira Rusija.

18.53 Biden: Če bi Rusija uporabila kemično orožje, bi se odzvali

Predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da bi se v primeru, da bi Rusija uporabila kemično orožje, odzvali. “Narava odziva bi bila odvisna od narave njegove uporabe,” je povedal. Biden je še povedal, da verjame, da bi bilo treba Rusijo izločiti iz skupine G20. Biden verjame, da Kitajska razume gospodarske posledice, ki jih imela odločitev, da v vojni pomagajo Rusiji. Povedal je še, da mu je Putin v zgodnjih pogovorih nakazal, da verjame, da Nato ne bo ostal enoten. Voditelji so razpravljali tudi o tem, da bo primanjkovalo hrane. V izjavi po srečanju voditeljev je spomnil na pomoč, ki so jo ZDA že poslale Ukrajini in na to, da bodo sprejeli 100.000 beguncev.

18.29 Draghi: Zahteva po plačilu plina v rubljih je kršitev pogodbe

Vsakršna zahteva Rusije po plačilu plina v rubljih je kršitev pogodbe, je dejal italijanski premier Mario Draghi. Dodal je, da o tem vprašanju na vrhu G7 niso razpravljali, ga pa bodo najverjetneje odprli na srečanju voditeljev Evropske unije.

18.18 Johnson izključil možnost vzpostavitve prepovedi letenja nad Ukrajino

Britanski premier Boris Johnson je v izjavi po srečanju Nata in G7 izključil možnost vzpostavitve prepovedi letenja nad Ukrajino. Nobena država v Natu tega ne bo storila, je dodal. Dejal je, da vsi v Natu čutijo agonijo zaradi nezmožnosti, da bi Ukrajini pomagali bolj. Povedal je, da namerava Nato Ukrajini za obrambo iz zraka zagotoviti rakete in izstrelke. Pogovor o uporabi jedrskega orožja po njegovih besedah odvrača pozornost od dogajanja v Ukrajini.

18.09 Scholz svari pred uporabo kemičnega orožja

Nemški kancler Olaf Scholz je po srečanju Nata Rusijo posvaril pred kakršnokoli uporabo kemičnega orožja v Ukrajini. “Če bi se Rusija pripravljala na uporabo tega orožja pod pretvezo, bi bilo to v nasprotju z vsemi pravili,” je povedal. Odzval se je na rusko objavo, da bo treba rusko energijo plačevati v rubljih, je Scholz dejal, da so podrobnosti, vključno z valuto, že določene v pogodbah. Sankcije proti Rusiji so po njegovih besedah že imele močan učinek, države G7 pa so pripravljene sprejeti dodatne sankcije.

18.05 Janša: Odprava odvisnosti Evrope od ruskih energentov je vlak brez povratka

Premier Janez Janša se je ob prihodu na vrh EU v Bruslju zavzel za čim prejšnjo odpravo odvisnosti Evrope od ruskih energentov. “Ta vlak je že na poti in je brez povratka,” je povedal. Slovenija po Janševih besedah podpira odločitev, ki bo danes verjetno uradno potrjena, da se Evropa osvobodi odvisnosti od ruskih energentov, takoj ko bo možno.

17.59 Ukrajina: Iz nekaterih območji v Kijevu smo odrinili ruske enote

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so odrinili ruske enote iz nekaterih območji v okolici Kijeva. Ponekod naj bi ruske sile odrinili za več kot 70 kilometrov, poroča Reuters. Ministrstvo je sporočilo, da ruske čete niso imele dovolj sredstev za nadaljevanje ofenzive, kar je povzročilo upočasnitev. Ukrajinska stran je ponovila, da Rusija ni izgubila upanja, da bo zavzela Kijev, in zato v Belorusijo pošilja dodatno vojaško opremo.

17.46 Macron: Zahod pripravljen na nove sankcije

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju Nata dejal, da je Rusija na svetovnem prizorišču vse bolj izolirana. Zahodne sile so po Macronovih besedah pripravljene, da po potrebi okrepijo sankcije proti Rusiji in s tem še naprej poskušajo izsiliti premierje. “Sankcije imajo učinek in so oprijemljive,” je povedal. Macron je opozoril na grožnjo prehranske krize. Za bo po njegovih besedah najbolj prizadela države na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki, ki so še posebej odvisne od ukrajinskega ter ruskega uvoza.

17.24 V Harkovu med čakanjem na humanitarno pomoč umrlo šest ljudi

Raketa je zadela parkirišče nakupovalnega središča v Harkovu, v napadu je umrlo šest ljudi, 15 jih je ranjenih, je sporočil guverner regije Oleg Syniehubov. Ljudje so pred nakupovalnim središčem čakali na humanitarno pomoč, je navedel. CNN je geolociral posnetek, na katerem je videti več ljudi, ki skrbijo za žrtve na parkirišču. Na fotografijah je mogoče videti ostanke rakete, ki je zadela cesto.

17.11 Iz Ukrajine pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi

Od začetka ruske invazije pred mesecem dni je svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov Ukrajincev, iz države pa je pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Na Poljskem je varnost poiskalo približno 2,2 milijona beguncev. Na Madžarsko je vstopilo približno 331.000 Ukrajincev, v Romunijo dobrih 560.000 in na Slovaško približno 260.000. V Rusiji je zatočišče poiskalo 271.254 beguncev. Zaradi ogromnega števila beguncev je ukrajinska begunska kriza postala najhujša kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.

17.00 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo o Ukrajini

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo o Ukrajini. Resolucija kritizira Rusijo za ustvarjanje hude humanitarne krize, si prizadeva za vzpostavitev humanitarnih koridorjev in končanje nasilja. Resolucijo, ki jo je pripravila Ukrajina, je podprlo 140 od 193 držav. Pet članic – Rusija, Sirija, Severna Koreja, Eritreja in Belorusija – je glasovalo proti, 38 se jih je vzdržalo.

Kitajski veleposlanik je Zhang Jun je članicam generalne skupščine dejal, da postajajo humanitarne razmere v Ukrajini vse resnejše, a da države ne bi smele siliti drugih, da izberejo stran v konfliktu.

16.58 Države G7 in EU bodo blokirale transakcije z ruskimi zlatimi rezervami

Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 in EU sta se zavezali, da bosta blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami. S to potezo želijo preprečiti, da bi se Moskva izognila zahodnim sankcijam. Voditelji držav G7 in Evropske unije so danes obenem napovedali pobudo za izmenjavo informacij o izogibanju sankcijam ter za usklajevanje odzivov na takšne poteze.

16.53 Boj za popolnoma uničeno mesto Izjum

Ruske in ukrajinske sile se borijo za nadzor nad mestom Izjum na vzhodu Ukrajine. Ruske sile so zavzele severni del mesta, zdaj pa poskušajo prečkati reko in zavzeti tudi južni del, kjer so trenutno ukrajinske sile. Mesto je že popolnoma uničeno, je za CNN povedal Max Strelnyk iz mestnega sveta. Ruske sile so že uničile bolnišnico in mrtvašnico. Natančno število mrtvih ni znano, po ocenah pa je bilo v spopadih ubitih več kot sto ljudi. “Mesto je popolnoma blokirano. Ruske enote nikogar ne spustijo ne notri ne ven,” je rekel Strelnyk. Humanitarna pomoč v mesto ne more, kar pomeni, da ni hrane, vode in zdravil.

16.43 Nizozemski premier: Vrh EU ne bo prinesel novih sankcij

Voditelji držav Evropske unije med dvodnebnim vrhom ne bodo sprejeli novih sankcij proti Rusiji, je ob prihodu dejal nizozemski premier Mark Rutte. “Danes ne pričakujem konkretnih sankcij,” je rekel. “S tako veliko skupino ne moremo razmišljati o sankcijah, potrebujemo predloge. Uvedli smo že veliko sankcij, zdaj vstopamo na bolj zapleten teren,” je rekel po poročanju Al Džazire.

16.37 Kanada vojakom prepovedala odhod v Ukrajino

Kanada je svojim vojakom prepovedala pridružitev ukrajinski enoti tujih borcev. Skrbi jih, da bi kanadske vojake zajele ruske sile in jih uporabile kot propagandno orodje, poroča Guardian. V Ukrajino lahko vstopijo zgolj tisti kanadski vojaki, ki dobijo odobritev vodje obrambnega štaba. Kanada je v Ukrajino sicer poslala 250 vojaških trenerjev, a so bili pred invazijo premaknjeni na Poljsko.

16.25 Poljska ruskega plina ne bo plačevala z rublji

Poljsko državno plinsko podjetje PGNiG je danes sporočilo, da ruskega plina ne bo plačevalo v rubljih. Gre za najnovejši primer zavrnitve zahtev Kremlja, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih. “Pogodba določa način plačila. Ne dopušča, da bi ga ena od strank spremenila po svoji volji,” je pojasnil prvi mož PGNiG Pawel Majewski.

16.23 Papež sankcij proti Rusiji ne vidi kot rešitev za konflikt

Papež Frančišek je bil kritičen do držav, ki povečujejo izdatke za obrambo. Ruski napad na Ukrajino je označil za norost, za napad pa krivi “staro logiko moči, ki še prevladuje v geopolitiki”. Po njegovem prepričanju še več orožja, sankcije in politično-vojaške zveze niso pravi odgovor. Vatikan se omenja kot možen posrednik med Rusijo in Ukrajino, zato skuša biti v svojih izjavah glede vojne v Ukrajini nevtralen.

16.20 Pred Mariupolom civiliste čaka 40 avtobusov

Pred obleganim Mariupolom čaka 40 avtobusov, da iz mesta odpeljejo civiliste, je po poročanju Reutersa sporočil podpredsednik ukrajinske vlade. A ruske sile avtobusom ne dovolijo dostopa do mesta. Danes naj bi bilo sicer odprtih sedem humanitarnih koridorjev, Mariupol pa vanje ni vključen.

16.15 Ukrajinske sile trdijo, da so uničile rusko ladjo

Ukrajinske sile trdijo, da so uničile rusko ladjo blizu mesta Berdjansk ob Azovskem morju. Izjavo so pospremili s fotografijami in postneki, na katerih je videti ogenj in dim v pristanišču. Na družabnih omrežjih krožijo še posnetki, na katerih je videti uničenje ladje, piše Guardian.

🇷🇺🇺🇦 | 🚢 A Marinha da Ucrânia afirmou ter afundado o navio russo Orsk perto da cidade portuária de Berdiansk. Esta cidade está sob grande domínio de tropas russas e vem sendo usada estrategicamente para o fluxo de tropas e equipamentos.pic.twitter.com/gdM9tpXP6Q

— De Olho no Front (@deolhonofront) March 24, 2022

16.09 Ukrajina trdi, da Rusija v Belorusijo pošilja orožje

Ukrajinske sile pravijo, da Rusija v Belorusijo pošilja orožje in drugo vojaško opremo. Napotitve so po njihovih navedbah del ruskih načrtov za ofenzivo, s katero bi obkrožili ukrajinsko prestolnico Kijev. Prav tako naj bi ruske sile kopičile opremo na Krimu. “Vodstvo ruske vojske se začenja zavedati, da razpoložljive sile in sredstva niso dovolj za vzdrževanje začasno okupiranih ozemlji ter izvedbo obrambnih operacij,” izjavo ukrajinske strani povzema CNN.

15.49 Razseljena polovica ukrajinskih otrok

Več kot polovica ukrajinskih otrok je po mesecu dni vojne razseljenih. Po ocenah je razseljenih 4,3 milijona od 7,5 milijona ukrajinskih otrok, je objavil Unicef. 1,8 milijona jih je prebegnilo v sosednje države, 2,5 milijona pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine. Otroci trpijo tudi zaradi napadov na zdravstvo, izobraževanje in osnovne storitve. Po ocenah jih 1,4 milijona nima dostopa do čiste vode.

15.39 Od začetka vojne se je v Ukrajini rodilo več kot 15.300 otrok

Od začetka ruske invazije pred štirimi tedni se je v Ukrajini na območjih pod vladnim nadzorom rodilo več kot 15.300 otrok, je danes na Facebooku objavilo ukrajinsko pravosodno ministrstvo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) medtem opozarja, da je bil v času vojne ukrajinski zdravstveni sektor deležen 64 potrjenih napadov. Ukrajinsko ministrstvo je prav tako sporočilo, da je bilo na območjih pod vladnim nadzorom sklenjenih najmanj 15.443 porok. “Verjamemo, da prave ljubezni ne morejo zadušiti eksplozije, požari, topništvo ali vojne,” je še pisalo v objavi.

15.28 Po podatkih Združenih narodov umrlo več kot 1.000 civilistov

Od začetka vojne v Ukrajini je umrlo več kot 1.000 civilistov, je sporočil urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice. Združeni narodi so zabeležili 1.035 smrti, med njimi je 214 moških, 160 žensk, 14 deklet, 28 fantov, 48 otrok in 571 odraslih, katerih spol še ni znan. Ob tem so opozorili, da je dejansko število smrti precej višje. Najpogosteje so civilisti umrli zaradi eksplozivnega orožja s širokim udarnim območjem, raketnih sitemov in zračnih napadov. Od začetka vojne pred enim mesecem je bilo ranjenih najmanj 1.650 civilistov, poroča CNN.

14.52 ZDA napovedale nove sankcije proti obrambnim podjetjem in članom Dume

Združene države Amerike so napovedale nove sankcije proti Rusiji. Sankcionirale bodo 48 obrambnih podjetij, 328 članov Dume in izvršnega direktorja Sberbanke. Sankcije proti podjetjem, ki proizvajajo orožje, bodo po navedbah ZDA globoko in dolgotrajno vplivale na rusko obrambno-industrijsko bazo ter njeno dobavno verigo, poroča CNN.

Bela hiša je sporočila, da nameravajo sprejeti do 100.000 ukrajinskih beguncev in zagotoviti dodatno milijardo dolarjev (približno 910 milijonov evrov) humanitarne pomoči tistim, ki jih je vojna prizadela. Financirani bodo hrana, zavetje, čista voda, zdravstvena oskrba, medicinski pripomočki in druge oblike pomoči. Dodatnih 320 milijonov ameriških dolarjev (291 milijonov evrov) pa bo namenjenih krepitvi demokracije in človekovih pravic v Ukrajini in sosednjih državah.

14.25 Stoltenberg ostaja generalni sekretar Nata

Članice Nata so se na današnjem zasedanju zavezale, da bodo Ukrajini nudile podporo. Države bodo okrepile obrambo na tleh, v zraku in na morju, na vzhodnem krilu pa bodo namestile štiri nove bojne skupine. Predsednika Rusije Vladimirja Putina so pozvali h končanju vojne, Kitajsko pa naj se vzdrži podpore Rusiji. Članice zveze so se dogovorile, da podaljšajo mandat Jensu Stoltenbergu, ki bo tako na mestu generalnega sekretarja Nata ostal do konca septembra 2023. Več v prispevku: Stoltenberg ostaja generalni sekretar Nata.

13.50 Očitki o deportacijah iz Mariupola

Oblasti v obleganem Mariupolu so sporočile, da je bilo 15.000 prebivalcev mesta nezakonito deportiranih v Rusijo, odkar so ruski vojaki prevzeli nadzor nad deli mesta, povzema Al Džazira.

13.45 25 ruskih umetnikov na latvijskem črnem seznamu

Latvija je 25 ruskih državljanov iz sveta kulture in zabave uvrstila na črni seznam zaradi njihove podpore ruskemu napadu na Ukrajino. Na seznamu so se znašle osebe, ki so bile 18. marca na moskovskem stadionu Lužniki v Moskvi in so nastopile pred govorom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ter drugi kulturniki, ki so izrazili podporo ruskemu napadu na Ukrajino. Latvijsko ministrstvo za kulturo je zaradi tega pozvalo, naj te ruske ustvarjalce Latvija razglasi za neželene osebe. Posameznikom so za nedoločen čas prepovedali vstop v državo.

13.05 Velika Britanija sankcionirala Wagner

Velika Britanija je danes kot povračilni ukrep zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedla dodatne sankcije proti dodatnim 59 ruskim posameznikom in poslovnim subjektom ter proti šestim beloruskim subjektom, poroča AFP. Med tarčami zadnje zamrznitve sredstev je med drugim podjetje Alrosa iz Jakutska, ki je največji proizvajalec diamantov v Rusiji, zasebno vojaško podjetje Wagner, izvršni direktor banke Sberbank Guerman Gref in Polina Kovaljeva, sicer posvojenka ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.

12.15 Zelenski nagovoril voditelje Nata

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nagovoril voditelje držav zveze Nato. Kot je povedal, je njegova država ujeta v “nekakšni sivi coni med Zahodom in Rusijo”, saj ni članica Nata, a ne glede na to “brani skupne vrednote”, navaja BBC. Zadnji mesec, odkar je Ukrajina v primežu vojne, je Zelenski opisal kot mesec “junaške obrambe” in “strašno temačen mesec uničenja.” Ukrajina je po njegovih besedah pogumna, a cena za to je “na tisoče življenj, uničena mesta in skoraj 10 milijonov razseljenih ljudi.” Povedal je, da si ne želijo dolge vojne.

11.35 V Harkovu ubitih skoraj 300 civilistov

Glavna ruska tarča ostaja Kijev z okolico, pa tudi območja v okolici Černigiva in Harkova. Policija v Harkovu je danes sporočila, da je bilo v mestu od začetka invazije ubitih 294 civilistov, od tega 15 otrok. V tem mestu je pred začetkom vojne živelo milijon in pol ljudi.

11.25 Ruska vojska pravi, da je prevzela nadzor v Izjumu

Ruska vojska po navedbah medija RIA Novosti trdi, da je prevzela nadzor v mestu Izjum na vzhodu Ukrajine. Predstavnica ukrajinske vojske Ljudmila Dolhonovska pa je medtem za CNN povedala, da bitka za Izjum še vedno poteka. Mesto sicer leži ob glavni cesti, ki Harkov povezuje s separatističnimi območji v Donbasu.

11.15 Stoltenberg: Ruski predsednik Putin je naredil veliko napako

V Bruslju se je začelo zasedanje voditeljev držav zveze Nato. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred začetkom pogovorov, ki potekajo za zaprtimi vrati, komentiral, da je ruski predsednik Vladimir Putin naredil veliko napako s tem, ko je začel vojno. Ponovil je stališče, da Nato svojih sil ne bo poslal v Ukrajino. Več v tem prispevku.

10.45 Janša: Posledice vojne bo občutil tudi Zahodni Balkan

Predsednik vlade Janez Janša je pred vrhom voditeljev Nata poudaril, da Slovenija v Ukrajino ne pošilja vojaške, temveč diplomatsko misijo pod vodstvom odpravnika poslov, ki se bo trudila za doseganje miru. Kot je spomnil, Slovenija pošilja na Slovaško 200 vojakov Slovenske vojske, okrepila pa je tudi obrambne sile v Bosni in Hercegovini, saj bodo posledice ukrajinskega konflikta občutene povsod, še posebej na tistih predelih Zahodnega Balkana, kjer so zadeve nerešene. Več v tem prispevku.

10.35 Kijev obiskal litovski obrambni minister

Na obisku v Kijevu je bil v sredo litovski obrambni minister Arvydas Anushauskas. To je bil prvi obisk obrambnega ministra v Ukrajini po začetku ruske invazije 24. februarja, poroča AFP. Srečal se je z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom, ki je na Facebooku zapisal, da so bili deležni pomembne pomoči Litve.

Today I went to Kyiv to meet 🇺🇦DefMin @oleksiireznikov. We spoke about the defence of Kyiv & Ukraine, minister showed me a lot.

They say I am the first visiting Defence Minister since the start of the war. You have to start somewhere. 🇱🇹🇺🇦Sovereign states continue to cooperate. pic.twitter.com/5nughQk7fn

— Arvydas Anušauskas (@a_anusauskas) March 23, 2022

10.25 Borrell: Rusija za zdaj nima interesa za pogajanja o premirju

Ruska vlada za zdaj nima interesa izpogajati premirja v Ukrajini, saj njena vojska še ni dosegla zastavljenih vojaških ciljev, je v Bruslju danes povedal vodja diplomacije Evropske unije Josep Borrell. “Trenutno Rusija ne želi pogajanj o ničemer: kar želi, je okupirati ozemlje,” je za španski televizijski kanal TVE povedal Borrell. Dodal je, da Rusija želi izolirati Ukrajino z morja in da si bo pogajanj želela šele, ko bo dosegla položaj moči, povzema Al Džazira.

9.20 Ruska vojaška ladja uničena v Berdjansku

Ukrajinska vojska je sporočila, da je bila v pristaniškem mestu Berdjansk ob Azovskem morju uničena večja ruska vojaška ladja “Orsk”, piše BBC. Ukrajinski mediji so pred tem poročali, da je bila v Berdjansku potopljena ena ruska ladja, še dve sta zagoreli, skladišči streliva in goriva pa sta bili zadeti. Ruske sile so sicer Berdjansk zasedle že pred časom.

9.10 V ZN predvidoma glasovanje o novi resoluciji 

Generalna skupščina ZN naj bi danes glasovala o novi resoluciji, ki bo, če jo bo sprejela večina držav članic, od Rusije “zahtevala takojšnjo zaustavitev” vojne v Ukrajini, navaja AFP. Resolucija poudarja tudi poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa Moskvi, naj “ustavi vojaško ofenzivo” ter poziv k vzpostavitvi premirja in vrnitvi na pot dialoga in pogajanj. Sicer je 141 držav 2. marca že potrdilo resolucijo, ki od Rusije podobno zahteva takojšnjo prekinitev uporabe sile proti Ukrajini. Pet držav, med njimi tudi Rusija, je glasovalo proti, 35 pa se jih je vzdržalo.

9.00 V Ukrajini na begu vsak drugi otrok

Vsak drugi otrok v Ukrajini je moral zapustiti svoj dom od začetka ruske invazije pred mesecem dni, navedbe tiskovnega predstavnika Unicefa Jamesa Elderja navaja CNN. “To so razmere, ki jih še nismo videli prej, vsaj nimamo jih v živem spominu, in skoraj nemogoče je nasloviti to,” je povedal Elder.

8.45 Pentagon pravi, da Rusija zavzema “obrambne položaje”

Ukrajinski generalštab je v svojem zadnjem poročilu zapisal, da ruske sile “zaradi številnih izgub še naprej oblikujejo in premikajo dodatne enote svojih oboroženih sil proti ukrajinski meji”. Teh informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti, dodaja BBC. Pentagon medtem trdi, da Rusija zavzema “obrambne položaje”. Na severozahodu “so se v bistvu vkopali”, je po navedbah AFP dejal predstavnik Pentagona. “Torej ne gre za to, da ne napredujejo. Pravzaprav zdaj niti ne poskušajo napredovati,” je dodal. Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika Pentagona umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več frontah v Ukrajini, dodaja AFP.

8.25 Navedbe uradnika: območje okrog mariupolskega pristanišča večinoma ostalo nedotaknjeno

Oblegano pristaniško mesto Mariupol je še vedno tarča stalnih ruskih napadov. Uradnik, ki je pred kratkim pobegnil iz mesta, je za BBC povedal, da je velik del mesta uničen, vendar pa je območje okrog pristanišča večinoma nedotaknjeno. Mariupol, kjer je še vedno ujetih približno 100.000 ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima skušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini. Čeprav se ruska in ukrajinska stran v zadnjih dneh nista uspeli dogovoriti za vzpostavitev koridorja, ki bi omogočil prihod humanitarne pomoči, je pošiljka le-te v sredo vendarle prispela v mesto.

8.20 Poročilo ukrajinske vojske z bojišč

Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na Facebooku sporočil ukrajinski generalštab. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili generali. V sosednjem Lugansku so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.

Ukrajinske sile so prav tako zaustavile ruske enote v bližini predmestja Brovari pri Kijevu, so še sporočili ukrajinski generali. Po njihovih navedbah ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe in doseči severozahodnega obrobja prestolnice Kijev.

7.50 Zelenski v nočnem nagovoru pozval k protestom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru v angleščini ljudi po vsem svetu pozval, naj se udeležijo protestov v podporo Ukrajini. Prav tako je menil, da se bo na vrhu Nata, EU in skupine G7 videlo, kdo je prijatelj. Več v tem prispevku.

7.17 V pristanišču Berdjansk gori

Po poročanju lokalnih ukrajinskih medijev in višjega svetovalca ukrajinskega notranjega ministrstva naj bi gorelo v pristanišču Berdjansk na jugovzhodu Ukrajine. Mesto leži približno 75 kilometrov jugozahodno od Mariupola. Višji svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko je na Telegramu objavil fotografijo, ki naj bi prikazovala debele kroge dima, ki se vijejo iz pristanišča. “Skladišče raketnega in topniškega orožja v Berdjansku, ki so ga okupirali Rusi,” je zapisal ob sliki, piše Guardian. Ukrajinski mediji NEXTA TV pa poroča, da so bile zadete ruske ladje, vendar čakajo na potrditev.

We are told that #Russian ships have been hit in the port of #Berdyansk. We are waiting for official confirmation or denial. pic.twitter.com/9mRmkm2FNu

— NEXTA (@nexta_tv) March 24, 2022

7.00 Nato: Rusko število smrtnih žrtev bi lahko doseglo 15.000

Nato ocenjuje, da je bilo v štirih tednih vojne v Ukrajini ubitih od 7.000 do 15.000 ruskih vojakov, piše Guardian. Za primerjavo, Rusija je v Afganistanu v 10 letih izgubila približno 15.000 vojakov. Visoki vojaški uradnik Nata je dejal, da ocena zavezništva temelji na informacijah ukrajinskih oblasti, na tem, kar je Rusija objavila – namerno ali ne –, ter na obveščevalnih podatkih, zbranih iz odprtih virov. Uradnik je govoril pod pogojem anonimnosti. Ukrajina je objavila malo informacij o lastnih vojaških izgubah, so pa ukrajinske oborožene sile povedale, da verjamejo, da je v vojni do 23. marca umrlo 15.600 pripadnikov ruskih sil.

6.30 V pričakovanju vrha EU in Nata

V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo Ukrajine. Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki bo sodeloval tudi na vrhu EU. To bo prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic Unije. Vrhov EU in Nata se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Zahodni voditelji se bodo osredotočili na vprašanji, katere sankcije naj še sprejmejo proti Rusiji, da bi jo čim učinkoviteje mednarodno osamili in vojaško ohromili, ter kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji. Na vrhu EU, ki bo potekal danes in v petek, bodo po pričakovanjih največ časa za razpravo namenili energetskim dilemam, saj članice že dlje časa pestijo visoke cene energije, vojna v Ukrajini pa je energetsko sliko v Uniji še poslabšala.

4.05 Zelenski: Danes bomo videli, kdo je prijatelj

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je v svojem nočnem videonagovoru zahodne voditelje opozoril, da Rusija izkorišča svojo gospodarsko moč, da bi preprečila vmešavanje ukrajinskih zaveznikov v vojno. “Vemo, da so Rusi že začeli lobirati za svoje interese. To so interesi vojne. Vemo, da sodelujejo z nekaterimi partnerji,” je dejal Zelenski pred voditelji G7, Nata in Evropske unije, ki bodo v četrtek v Bruslju. “Naše trdno stališče bo zastopano na teh treh zasedanjih. Videli bomo, kdo je prijatelj, kdo partner in kdo nas je izdal zaradi denarja,” je še dejal. Zelenski bo vrh Nata nagovoril prek videopovezave. Pozval naj bi k pošiljkam naprednejšega orožja, vključno z letalskimi in protiletalskimi sistemi.