Mineva sto let od fašističnega pohoda na Rim. 28. oktobra 1922 je fašistični voditelj Benito Mussolini prevzel oblast v Italiji, sledili sta dve desetletji diktature, med katero so hudo trpeli tudi Slovenci. A za številne v Italiji Mussolini ostaja predvsem človek, ki je veliko naredil za državo.
Skoraj natanko sto let po tistem, ko je 25.000 črnosrajčnikov vkorakalo v Rim, kralj Viktor Emanuel III. pa je Benita Mussolinija imenoval za predsednika vlade, je Italija dobila najbolj desno vlado v svoji povojni zgodovini, ki jo vodi Giorgia Meloni iz Bratov Italije. Njena stranka izhaja iz neofašističnega gibanja, čeprav nova premierka pravi, da je fašizem v stranki preteklost.
Ta teden je v govoru v parlamentu dejala, da ne simpatizira s fašizmom, rasni zakoni, ki so jih v Italiji sprejeli leta 1938 in so vodili v deportacije Judov, pa so bili po njenih besedah najhujši trenutek v italijanski zgodovini.
A v njeni stranki in tudi širše v Italiji številni Mussolinija vidijo predvsem kot človeka, ki je po prvi svetovni vojni obnovil Italijo, zgradil infrastrukturo in uvedel socialne programe. Njegov grob v Predappiu je romarski kraj za ducejeve častilce, predsednik senata Ignazio La Russa pa se ne sramuje pokazati Mussolinijevega kipa v svoji dnevni sobi.
Fašistična stranka je nastala v turbulentnem času po koncu prve svetovne vojne, Mussolini, ki ga je gnala avtoritarna in skrajno nacionalistična ideologija, pa je ljudem ponujal rešitve za njihove slabe življenjske razmere.
Dve desetletji diktature je zaznamovalo politično nasilje, katerega žrtve so bili drugače misleči in pripadniki drugih etničnih skupnosti, Mussolini pa je svoje imperialistične politike začel surovo uresničevati tudi zunaj države, zlasti v Severni Afriki in Etiopiji.
Med tistimi, ki so pod fašizmom najbolj trpeli, so bili Slovenci v Italiji, ki je tedaj obsegla tudi precejšen del današnjega slovenskega ozemlja. “Celo moliti niso smeli v svojem jeziku,” je ta teden v italijanskem senatu senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc premierko Meloni spomnila na njihovo trpljenje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje