Na Japonskem prezgodaj zacvetele češnje. Kaj to pomeni?

Magazin 20. Maj 202219:11
Delite:
japonska, češnje, kyoto
Foto: PROFIMEDIA

Znamenite belo-rožnate češnje na Japonskem so letos zacvetele 11 dni prej kot običajno. Krivec za to so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Fenomen prezgodnjega cvetenja ni težava le za turiste, ki si radi ogledujejo cvetoča drevesa, temveč lahko imajo daljnosežne posledice za stabilnost celotnih ekosistemov.

Nova študija je pokazala, da podnebne spremembe, ki jih je povzroča človek, botrujejo veliko prezgodnjemu cvetenju znamenitih češenj na Japonskem. Belo-rožnata drevesa – tako so odkrili raziskovalci iz britanske Met Office in japonske univerze Osaka Metropolitan – zaradi podnebne krize in globalnega segrevanja v povprečju cvetijo 11 dni prej. Letos so se tako razcvetela 1. aprila.

Leta 2021 so češnje v mestu Kyoto dosegle vrhunec razcveta 26. marca, kar je najbolj zgodaj v zadnjih 1.200 letih.

Cvetenje češenj je na Japonskem pomemben kulturni dogodek

Izrazito prezgodnje cvetenje je vedno bolj pogosto, odkar so višje tudi temperature zraka. Povprečne marčevske temperature v središču Kyota so se od predindustrijskih časov dvignile za več stopinj – predvsem zaradi podnebnih sprememb in segrevanja v mestih. Delno je razlog povečana urbanizacija; v mestih je topleje kot v ruralnih okoliših, saj stavbe in ceste absorbirajo več sončne toplote kot naravno okolje.

Toda večji razlog kot segrevanje v mestih je podnebna kriza, zaradi katere se temperature dvigujejo vsepovsod, ne le v mestih. Če se izpusti toplogrednih plinov nadaljujejo kot do zdaj, bodo japonske češnje do konca stoletja cvetele še en teden prej.

Zgodnje cvetenje češenj ima širše posledice za japonsko gospodarstvo in ekologijo. “Cvetenje češenj je na Japonskem pomemben kulturni dogodek,” je za CNN povedal eden od avtorjev študije Yasuyuki Aono. Pomladni festivali, ki spremljajo cvetenje, pomembno prispevajo k lokalnemu gospodarstvu, zato je lahko pravilna napoved časa cvetenja češenj ključnega pomena. Češnje so na vrhuncu razcveta le nekaj dni, takrat je ogledovanje cvetov oziroma hanami, kot to imenujejo domačini, priljubljena aktivnost med Japonci in turisti.

češnje, japonska, kyoto
Foto : PROFIMEDIA

Posledice so lahko hujše, kot se zdijo na prvi pogled

Prestavitev cvetne dobe pa ne vpliva le na turiste, ki si želijo videti cvetove, preden odpadejo. Pojav ima lahko dolgoročen vpliv na celotne ekosisteme in grozi preživetju mnogih vrst. Na udaru so tudi rastline, insekti in druge živali, ki se za svoj razvoj in življenjski cikel močno zanašajo druga na drugo. Sprememba tega cikla lahko sproži verižno reakcijo, ki lahko škoduje ekosistemu.

Rastline zaznavajo temperaturo v svoji okolici. Če je zanje dovolj dolgo toplo, začnejo cveteti, poganjati jim začnejo listi. Višja temperatura lahko povzroči tudi hitrejšo rast pri insektih in drugih živalih. Različne rastline in insekti pa se bodo na višjo temperaturo prilagodili z različno hitrostjo, kar bo pomenilo, da njihovi življenjski cikli ne bodo več usklajeni. Če je njihova rast včasih vsako pomlad sovpadala, lahko sedaj rastline zacvetijo, preden so insekti pripravljeni, ali pa obratno, kar bi pomenilo, da za insekte ne bo dovolj hrane.

Sprememba časa razcveta ni omejena le na Japonsko in njena češnjeva drevesa. Letos je pomlad zgodaj prišla tudi v dele Združenega kraljestva, zaradi česar so rastline zacvetele v povprečju en mesec prej kot običajno. Isti fenomen se dogaja tudi v kmetijstvu, kjer pa prizadene pridelke in ekonomsko pomembne rastline – s tem pa povzroči velike težave tako za kmete kot za oskrbo s hrano.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.