Iranka Narges Mohamadi je danes prejela Nobelovo nagrado za mir. V imenu 51-letnice, ki prestaja zaporno kazen v Iranu, sta nagrado na podelitvi v Oslu prevzela njena otroka.
Mohamadi, ki so jo leta 2021 zaprli zaradi boja proti obveznemu nošenju hidžaba in proti smrtni kazni v Iranu, je norveški Nobelov odbor oktobra podelil nagrado “za njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse”. V sporočilu, ki sta ga prebrala njena otroka, je med drugim obsodila “tiranski in protiženski” verski režim v Iranu.
V govoru je nagrajenka izrazila upanje, da bo Nobelova nagrada pomagala okrepiti aktivistično gibanje v Iranu, ki od islamistične vlade v državi zahteva pravice in pošteno obravnavo. Prepričana je, da bo iransko ljudstvo premagalo avtokratski režim, ki ga je vsilila vlada, ki je izgubila legitimnost in javno podporo, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Sem Iranka, ki ponosno in častno prispeva k civilizaciji, ki jo trenutno zatira tiranska verska vlada,” je nadaljevala. “Sem zapornica, ki je prepoznala nujnost svojega obstoja in našla vero v prestajanju globokega in dušo parajočega trpljenja, ki je posledica pomanjkanja svobode, enakosti in demokracije,” je še sporočila Mohamadi.
Začetek gladovne stavke
Aktivistka za človekove pravice je v soboto na svoji strani na Instagramu, ki jo zanjo vodijo prijatelji v tujini, sporočila, da je začela tridnevno gladovno stavko. “Na dan podelitve Nobelove nagrade želim biti glas Irancev, ki protestirajo proti nepravičnosti in zatiranju,” je zapisala.
Mohamadi bo gladovno stavkala v znak solidarnosti z bahajsko versko manjšino, v upanju, da bo s tem pritegnila pozornost svetovne javnosti nanjo.
V Oslu in Stockholmu so danes, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja Alfreda Nobela (1833-1896), podelili letošnje Nobelove nagrade. Vsaka prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 960.000 evrov.
Podelili tudi nagrade v ostalih kategorijah
Nagrada za medicino je romala v roke madžarske znanstvenice Katalin Kariko in ameriškega znanstvenika Drewa Weissmana za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv. Nagrado za fiziko so prejeli raziskovalci elektronov v materiji – Francoz Pierre Agostini, Madžar Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L’Huillier.
Na področju kemije je švedska akademija za raziskovanje kvantnih pik nagradila raziskovalce Moungija Bawendija, Louisa Brusa in Alekseja Ekimova, ki delujejo v ZDA. Nagrado za literaturo po zaslugi svojih inovativnih iger in proze, ki daje glas neizrekljivemu, prejme norveški pisatelj Jon Fosse.
Dobitnica nagrade za ekonomijo, ki je edina, ki je v svoji oporoki ni zapisal Nobel osebno, je ameriška ekonomistka in profesorica na Harvardu Claudia Goldin za napredek pri razumevanju uspešnosti žensk na trgu dela.
Nagrade za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in ekonomijo so podelili v švedski prestolnici, najprestižnejšo, za mir, pa v Oslu. Dobitnike nagrad za medicino, fiziko, kemijo in literaturo sta Švedska kraljeva akademija znanosti in Karolinski inštitut razglasila v tednu med 2. in 6. oktobrom.
6. oktobra je norveški Nobelov odbor razglasil tudi dobitnico nagrade za mir.
