Iz Gorskega Karabaha, nad katerim je Azerbajdžan minuli teden prevzel nadzor, je v Armenijo prebegnilo že 70 odstotkov tamkajšnje populacije. Ob vsem je v ponedeljek v skladišču goriva odjeknila še eksplozija, v kateri je po aktualnih podatkih umrlo 170 ljudi.
Po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan minuli teden z vojaško operacijo prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, je doslej v Armenijo prebegnilo že okoli 85.000 ljudi oziroma 70 odstotkov tamkajšnje populacije, je sporočila tiskovna predstavnica armenske vlade Nazeli Bagdasarjan.
Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je namreč v tej regiji živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 Armencev. Številni prebežniki so sedaj nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri pa so si nastanitev našli sami. Armenske oblasti so sicer obljubile, da bodo poskrbele za vse. Mnogi so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove.
Azerbajdžanske oblasti so Armence iz Gorskega Karabaha v četrtek ponovno pozvale, naj regije ne zapuščajo. “Armence pozivamo, naj ne zapustijo svojih domov in postanejo del večetnične azerbajdžanske družbe,” je sporočilo azerbajdžansko zunanje ministrstvo.
Ob tem je zavrnilo navedbe armenskega premierja Nikola Pašinjana, da gre za prisilne migracije.
Pašinjan je namreč azerbajdžansko stran večkrat obtožil etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu. “Analiza razmer kaže, da v prihodnjih dneh v Gorskem Karabahu ne bo več nobenega Armenca,” je opozoril v četrtek.
Odjeknila še eksplozija
Ob vsem je v ponedeljek v skladišču goriva v Gorskem Karabahu odjeknila še eksplozija. V njej je po aktualnih podatkih umrlo 170 ljudi.
“Do danes so bili najdeni posmrtni ostanki 170 ljudi (…), ki so bili predani forenzičnemu uradu,” je v izjavi sporočilo notranje ministrstvo regije Gorski Karabah. Tamkajšnje oblasti so sprva sporočile, da je eksplozija zahtevala 68 življenj, še 200 ljudi pa je bilo ranjenih.
Kot smo poročali, se bo separatistično vodstvo te regije do konca leta sicer razpustilo, saj je vodja separatistov Samvel Šahramjan v četrtek sporočil, da bo samooklicana republika Gorski Karabah prenehala obstajati s 1. januarjem 2024. V njegovem odloku je navedeno, da se morajo prebivalci seznaniti s pogoji integracije, ki jih ponuja Azerbajdžan, ter sprejeti neodvisno in individualno odločitev o tem, ali bodo ostali na območju, kar je spodbudilo odhod več deset tisoč etničnih Armencev.
EU o humanitarni pomoči
Nujno je zagotoviti stalno in neovirano humanitarno podporo pomoči potrebnim v regiji Gorski Karabah, pa tudi tistim, ki so regijo zapustili, je sporočila Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS). “Evropska unija podpira delo Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), ki omogoča evakuacije ranjenih in bolnih ter zagotavlja nujno pomoč na terenu. EU in njene članice so pripravljene zagotoviti dodatno humanitarno pomoč,” so dodali v EEAS.
Evropska komisija je nedavno naznanila dodaten paket humanitarne pomoči v vrednosti petih milijonov evrov za pomoč ljudem, ki so se morali izseliti iz Gorskega Karabaha v Armenijo, in za pomoč tistim, ki ostajajo v regiji.
“Azerbajdžan je odgovoren za zagotavljanje pravic in varnosti Armencev v Karabahu, vključno z njihovo pravico do dostojnega življenja (…) brez ustrahovanja in diskriminacije, ter pravico do vrnitve razseljenih oseb. Nujno je zagotoviti, da lahko v naslednjih dneh na to ozemlje vstopi misija Združenih narodov,” so še pozvali v EEAS.
Azerbajdžanske oblasti aretirale vodjo armenskih separatistov
Armenija Azerbajdžanu prav tako očita, da izvaja nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha. Azerbajdžanske oblasti so namreč v sredo pridržale vodjo armenskih separatistov v Gorskem Karabahu Rubena Vardanjana, ko je poskušal vstopiti v Armenijo.
Vardanjan, ki je od novembra lani do februarja letos vodil separatistično vlado v Gorskem Karabahu, je obtožen financiranja terorizma in drugih kaznivih dejanj. Sodišče v Bakuju pa je zanj odredilo preiskovalni pripor za štiri mesece.
Azerbajdžan je danes sporočil, da je pridržal tudi prvega namestnika poveljnika separatističnih sil v Karabahu Davita Manukjana, osumljenega vpletenosti v teroristične dejavnosti. Manukjan je bil po navedbah Bakuja več let tudi v armenski vojski, kjer je napredoval do čina generalmajorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje