Vodja Gorskega Karabaha napovedal, da bo republika prenehala obstajati

Svet 28. Sep 202310:01 > 12:41 5 komentarjev
Gorski Karabah
Irakli Gedenidze/REUTERS

Predsednik samooklicane Republike Gorski Karabah je podpisal odlok o razpustitvi vseh državnih institucij s prvim januarjem 2024. S tem bo separatistična republika po več kot 30 letih prenehala obstajati. Medtem je v Armenijo prebegnila že več kot polovica prebivalstva.

Vodja Republike Gorski Karabah je ukazal razpustitev vseh državnih institucij do konca leta in sporočil, da bo separatistična republika prenehala obstajati s 1. januarjem 2024.

Tamkajšnji Armenci medtem še naprej bežijo v Armenijo – po podatkih Erevana jih je prebegnila že več kot polovica.

“Do 1. januarja 2024 razpustite vse državne ustanove in organizacije, ki so jim podrejene, in Republika Gorski Karabah (Arcah) bo prenehala obstajati,” piše v odloku. Tega je vodja separatistov Samvel Šahramjan izdal ob eksodusu Armencev iz Gorskega Karabaha po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan prejšnji teden prevzel nadzor nad to regijo.

Kolone vozil, ki so prečkale armensko mejo.
Kolone vozil, ki so prečkale armensko državno mejo. (Foto: PROFIMEDIA)

V odloku je navedeno, da se morajo prebivalci seznaniti s pogoji integracije, ki jih ponuja Azerbajdžan, ter sprejeti neodvisno in individualno odločitev o tem, ali bodo ostali na območju.

Šahramjan je dejal, da bo sporazum, sklenjen z Azerbajdžanom, zagotovil prost, prostovoljen in neoviran prehod za vse, ki želijo oditi. Pojasnil je še, da so se za razpustitev Republike Gorski Karabah odločili zato, da bi tamkajšnjim prebivalcem zagotovili varnost.

V rokah samooklicane Republike Gorski Karabah, znane tudi pod armenskim imenom Republika Arcah, je trenutno večji del Gorskega Karabaha, 3.200 kvadratnih kilometrov velikega ozemlja znotraj Azerbajdžana, kjer živijo pretežno Armenci.

Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je v tej regiji živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 Armencev. A po njej je začela Armenija opozarjati na možnost etničnega čiščenja v regiji. Tamkajšnji Armenci so se zato minuli konec tedna začeli množično izseljevati v Armenijo.

Azerbajdžansko sodišče je za nekdanjega vodjo separatistov v Gorskem Karabahu Rubena Vardanjana odredilo preiskovalni pripor. Pred tem je bil Vardanjan na sodišču obtožen financiranja terorizma in drugih kaznivih dejanj. Armenija medtem Azerbajdžanu očita, da izvaja nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha.

Kot je v današnji izjavi za javnost izpostavila tiskovna predstavnica armenske vlade Nazeli Bagdasarjan, je do davi v Armenijo iz Gorskega Karabaha prišlo več kot 65.000 ljudi, kar je več kot polovica.

Številni so nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri pa so si nastanitev našli sami. Armenske oblasti so sicer obljubile, da bodo poskrbele za vse. Pri Združenih narodih in Evropski uniji so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer in pozvali k zaščiti pravic Armencev iz Gorskega Karabaha.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v ponedeljek obljubil, da bo Azerbajdžan spoštoval pravice Armencev v Gorskem Karabahu. Po njegovih besedah so iz Bakuja v regijo že poslali tudi humanitarno pomoč – gorivo, hrano in zdravila. Ob tem je tudi izrazil pričakovanje, da bo integracija Armencev iz Karabaha v azerbajdžansko družbo uspešna.

Republiko vzpostavili pred več kot 30 leti

Gorski Karabah je leta 1923 dobil status avtonomne regije znotraj sovjetske socialistične republike Azerbajdžan. Sprva naj bi Sovjetska zveza območje sicer dodelila Armeniji, in sicer zato, da bi si zagotovila njeno podporo sovjetski vladavini. Vendar pa je odločitev razveljavil takratni sovjetski komisar za narodnosti Josip Stalin in ozemlje podelil Azerbajdžanu.

Tamkajšnje armensko prebivalstvo je nato Baku obtoževalo zatiranja in omejevanja avtonomije. Avtonomna regija Gorski Karabah je tako še pred razpadom Sovjetske zveze leta 1988 izvedla referendum, katerega rezultati pa niso bili pogodu Azerbajdžanu. Prebivalci so se namreč izrekli za priključitev k Armeniji, Azerbajdžan in Rusija pa sta njihovo zahtevo zavrnila.

Območje Gorskega Karabaha je danes mednarodno priznani del Azerbajdžana, vendar pa je okoli 120 tisoč tamkajšnjih prebivalcev večinoma etničnih Armencev. Ti so leta 1992 po referendumu, ki so ga izvedli leto dni pred tem, vzpostavili samooklicano Republiko Arcah (oziroma Gorski Karabah), katere glavno mesto je Stepanakert.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje