V Združenem kraljestvu danes začenjajo veliko šestmesečno testiranje štiridnevnega delovnega tedna. V projekt je vključenih okoli 70 podjetij iz različnih panog, po navedbah pobudnikov gre za največji dosedanji tovrstni poizkus na svetu. Nedavno podobno testiranje na Islandiji je bilo po ocenah deležnikov zelo uspešno.
Eksperiment organizira pobuda Global 4-day Week Project, v njem pa sodelujejo vodilni britanski univerzi Oxford in Cambridge, raziskovalci na ameriški univerzi Boston College in raziskovalni inštitut Autonomy.
Gre za globalno pobudo. Poleg testa na Otoku, v katerem sodeluje okoli 3.000 zaposlenih iz približno 70 podjetij, med katerimi so tako pisarniški zaposleni iz IKT-podjetij in zaposlitvenih agencij kot delavci iz malih in srednjih proizvodnih ter storitvenih podjetij ter humanitarnih organizacij, vzporedno potekajo še podobni poizkusi na Irskem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Med testiranjem bodo zaposleni za 80 odstotkov opravljenih delovnih ur, torej okoli 35 ali 36 ur, deležni 100 odstotkov plačila in drugih ugodnosti. “Poskus v Združenem kraljestvu je zgodovinski,” je povedala vodilna raziskovalka na projektu Juliet Schor iz Boston College, saj naj bi šlo za največjo tovrstno vajo do zdaj.
Kot je pojasnila, je temeljna predpostavka to, da je v veliko delovnih okoljih, še posebej v pisarniških poklicih, vrsta aktivnosti, ki ne prispevajo k produktivnosti in se jih da ukiniti brez škode za poslovanje. Cilj je torej ugotoviti, ali krajši delovni teden lahko prispeva k dvigu produktivnosti zaposlenih.
Pri petdnevnih delovnih tednih se, po ocenah zagovornikov projekta, delovne obveznosti pogosto povečajo, da bi zapolnili pet dni oziroma 40 ur. “Vztrajanje pri togem in stoletja starem sistemu dela, ki temelji na delovnem času, je nesmiselno. Zaposleni so lahko 100-odstotno produktivni v 80 odstotkih časa na veliko delovnih mestih in podjetja po svetu so to že dokazala,” je povedala Schor.
Je pa ob tem priznala, da zamisel ni pisana na kožo vsem zaposlenim in vsem poklicem. A četudi so zaposleni le 10 odstotkov bolj produktivni, ima tak korak po njenem prepričanju ekonomski smisel, saj lahko prispeva k manj bolniškim odsotnostim, manj odhodom zaposlenih in k večji privlačnosti zaposlitev.
Izkušnje s krajšim delovnim tednom iz več britanskih manjših podjetij, ki jih navaja BBC, so dobre, spodbudni so tudi rezultati do zdaj najbolj znanega testiranja takšne inovacije v delovnem času na Islandiji. Tam so pod okriljem vlade in mestnega sveta prestolnice Reykjavik med letoma 2015 in 2019 štiridnevni delovni teden testirali na 2.500 zaposlenih oziroma okoli enem odstotku vseh zaposlenih v državi, in to v vrsti različnih poklicev.
Ker so bili učinki na počutje, storilnost, zadovoljstvo in ravnotežje med delom ter prostim časom tako ugodni, produktivnost pa je ostala enaka ali se celo povečala, so prek kolektivnih pogodb to prakso ali vsaj možnost prehoda na skrajšan delovni teden razširili na skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih.
Zakonodajno možnost postopnega prehoda na 30-urni delovni teden za delodajalce je v koalicijski pogodbi napovedala tudi nova slovenska vladna koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Pri tem je naletela na kar nekaj kritik in pomislekov iz dela javnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje