Menu Item
Države članice Nata so imele tajne sestanke, na katerem so razpravljale o Grenlandiji in želji ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu otoka. Ta je sicer avtonomni del Danske.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump večkrat zagrozil z zavzetjem danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija, so imele države članice Nata neformalne pogovore o tem, kaj bi storile, če bi se to res zgodilo.
Diplomatski viri so za britanski časopis The Telegraph namreč potrdili, da je do srečanj res prišlo. Glavna tema pogovor pa naj bi bila, kakšne naj bodo poteze Nata, če Trump svoje grožnje tudi uresniči.
Na mizi je bil tudi člen 5 oziroma klavzula o medsebojni obrambi držav članic Nata v primeru napada. A to možnost naj bi kmalu opustili, ker bi zahtevala podporo 32 držav zahodnega vojaškega zavezništva, vključno z ZDA. Člen 5 je bil aktiviran le enkrat, in sicer po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA, poroča Dnevnik.hr.
Ameriški predsednik je sicer dejal, da bi bilo, če bi Danska zavrnila zavzetje arktičnega otoka, zanj to sovražno dejanje, medtem ko si Rusija in Kitajska hkrati prizadevata okrepiti prisotnost na tem območju. Nekateri viri pa so na drugi strani ostro kritizirali vpletenost Nemčije v tajne razprave, zlasti, ker nemški kancler Olaf Scholz ne želi razmisliti o možnosti namestitve vojakov v Ukrajino, ki je v vojni z Rusijo.
“Berlin noče poslati vojakov v Ukrajino, ker je situacija tam preveč dvoumna, vendar pa ne vidi težav s tem, da bi Natove enote poslali na Grenlandijo. To je moralni kompas brez igle,” je dejal eden izmed diplomatov Nata. Medtem pa evropski voditelji še ne vedo, kako se odzvati na Trumpove grožnje, a naj bi si prizadevali za to, da ne bi izzvali čezatlantske krize.
Danska premierka Mette Frederiksen je zaveznice pozvala, naj ne odgovarjajo ameriškemu predsedniku. Obljubila je tudi, da bo Danska okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji in dodala, da otok ni naprodaj, še piše Dnevnik.hr.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje