Nemčija in Francija nasprotujeta uvedbi splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom, je razvidno iz skupnega stališča obeh držav, ki sta ga posredovali drugim članicam EU. Ruske oblasti so medtem EU zagrozile s povračilnimi ukrepi v primeru uvedbe splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom. Medtem visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pričakuje jasno oblikovanje politične usmeritve glede vizumske politike do Rusije. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer napovedala, da bo Slovenija upoštevala dogovor, a je sama zadržana do prepovedi izdajanja turističnih vizumov. "Ker bi lahko škodovali tudi državljanom, ki želijo pobegniti pred ruskim režimom," meni Fajon.
“Razmišljati moramo o tem, kako na pameten način izkoristiti ta pomembni vzvod, ki ga ima izdajanje vizumov,” sta Berlin in Pariz zapisala v t. i. non-paperju, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa. Največji članici EU sicer priznavata, da je treba zaradi morebitnih varnostnih tveganj skrbno pregledovati vloge za izdajo vizumov ruskim državljanom.
A obenem poudarjata, da se ne sme podcenjevati “transformativna moč izkušnje življenja v demokratičnih sistemih”. “Naše vizumske politike morajo odražati to in ruskim državljanom, ki niso povezani z rusko vlado, še naprej omogočati medčloveške stike v EU,” sta zapisali Nemčija in Francija.
Zavzeli sta se za to, da se ohrani trenutni pravni okvir, da se ruskim študentom, umetnikom, znanstvenikom in drugim ključnim kadrom še naprej omogoča vstop v EU, ne glede na to, ali so tarča političnega pregona v Rusiji.
Državi obenem svarita pred splošnim omejevanjem izdajanja vizumov in dodajata, da bi to lahko vodilo k okrepitvi nacionalizma in protievropskega vzdušja v Rusiji.
Soglasja ni na vidiku
Berlin in Pariz sta pismo drugim državam članicam posredovala pred današnjim začetkom dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU v Pragi, na katerem bodo razpravljali tudi o prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom.
Še pred zasedanjem se bodo po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico sestali ministri držav članic, ki zagovarjajo to prepoved. Gre predvsem za vzhodne in severne članice EU.
“Meni osebno se zdi zelo provokativno, da lahko ruski turisti preživljajo počitnice v Evropi, medtem ko poteka obstreljevanje in uničevanje ukrajinskih mest, dogajajo pa se vojni zločini,” je povedal danski zunanji minister Jeppe Kofod.
Soglasja o prepovedi izdajanja turističnih vizumov Rusom tako ni na vidiku. Do prepovedi je zadržana tudi Slovenija, tako da bi bila lahko otežitev izdajanja vizumov kompromisna rešitev tudi zanjo, so za STA povedali viri pri EU.
Rusija grozi s povračilnimi ukrepi
Ruske oblasti so danes Evropski uniji zagrozile s povračilnimi ukrepi v primeru uvedbe splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom. “Vemo, da so mnenja Evropejcev o tej zadevi različna. To bomo pozorno spremljali, saj gre za zelo resno odločitev, ki bi lahko bila usmerjena proti našim državljanom,” je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in hkrati opozoril, da se bo Moskva na morebitno prepoved izdajo vizumov odzvala s povračilnimi ukrepi. “Bruselj in posamezne evropske prestolnice korak za korakom dokazujejo popolno pomanjkanje razuma. Ta mešanica nerazumnosti, ki meji na norost, pa omogoča razpravo o takšnih odločitvah,” je še dodal v izjavi.
Borrell pričakuje soglasje zunanjih ministrov EU glede vizumske politike do Rusije
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov v Pragi pričakuje oblikovanje jasne politične usmeritve glede vizumske politike do Rusije. Borrell in češki zunanji minister Jan Lipavsky verjameta, da bodo našli soglasje.
“Gre za neformalno zasedanje, tako da ne bomo sprejemali odločitev. Vendar pa bo zagotovo na srečanju podana jasna politična usmeritev,” je na vprašanje o morebitni prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom ob prihodu na dvodnevno zasedanje odgovoril Borrell.
Borrell je dejal, da ne more napovedati izida, vendar pa je izrazil prepričanje, da bodo našli uravnotežen pristop.
Tudi češki zunanji minister Jan Lipavsky, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je izrazil pričakovanje, da bodo ministri našli soglasje. Češka se sicer po njegovih besedah zavzema za prepoved izdajanja turističnih vizumov, saj v času vojne ni primeren čas za turizem, vendar pa to ne pomeni, da ne sme biti potovanj iz drugih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali združitev družin.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je napovedala, da bo Slovenija upoštevala dogovor. “Sem zadržana do prepovedi izdajanja turističnih vizumov, ker bi lahko škodovali tudi državljanom, ki želijo pobegniti pred ruskim režimom,” je povedala ob prihodu na zasedanje.
Je pa “bolj fleksibilna” za razpravo o zamrznitvi sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov. To je sicer predlagala tudi slovenski vladi, ki pa še ni sprejela stališča glede vizumske politike do Rusije.
Nasprotovanje prepovedi izdajanja vizumskih dokumentov je izrazil vodja madžarske diplomacije Peter Szijjarto, ki meni, da to ni ustrezna rešitev v trenutnih razmerah.
Med nasprotnicami prepovedi je tudi Francija, ki je že pred zasedanjem skupaj z Nemčijo izrazila nasprotovanje temu. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je v Pragi poudarila, da je treba ločiti med odgovornimi za vojno, to so ruski predsednik Vladimir Putin in njegov krog ter ruski oligarhi, in običajnimi ruskimi državljani, umetniki, novinarji, študenti, s katerimi je treba ohraniti stike. “Ta ločitev je temelj za dogovor,” je poudarila.
Prepoved izdajanja turističnih vizumov medtem zagovarjajo predvsem baltske in severne države članice. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu se je zavzel za takojšnjo pripravo osmega paketa sankcij proti Rusiji, v katerem je treba nasloviti prihode ruskih državljanov v EU. Pri tem mora biti več izjem, med drugim za humanitarne prihode in tiste, ki se upirajo “Putinovemu terorju”.
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem povedal, da je treba po mnenju Litve “število turistov, ki prihajajo iz Rusije, močno zmanjšati, če že ne povsem prepovedati njihove prihode”.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto pa je opozoril, da je ob prekinitvi letalskih povezav z Rusijo vse več turističnih poti prek letališča v Helsinkih. Finska zagovarja zamrznitev sporazuma z Rusijo, na nacionalni ravni pa je Finska znižala tudi število turističnih vizumov na deset odstotkov, glede česar se na evropski ravni zaenkrat ne bodo mogli uskladiti, meni Haavisto.
Da bi se ministri v sredini razpravi strinjali o prepovedi izdajanja turističnih vizumov, je bolj malo verjetno. Bi pa lahko kot kompromisno rešitev podprli zamrznitev sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Tako bi to zgolj otežili, ne pa v celoti prepovedali.
Rusija je medtem že napovedala povračilne ukrepe v primeru uvedbe splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
