Iz znanstvenih krogov in Bele hiše prihajajo pozivi k temeljiti preiskavi izvora virusa SARS-CoV-2, vključno z možnostjo, da je ušel iz laboratorija. Kitajsko oviranje preiskave je nase pritegnilo precej pozornosti in predstavlja dodaten kamen spotike med ZDA in Kitajsko.
Ameriški obveščevalci bodo po naročilu predsednika ZDA Joeja Bidna še naprej intenzivno preiskovali izvor novega koronavirusa. V Beli hiši so oblikovanje interne ocene o izvoru virusa obveščevalcem naročili marca letos, njihovo preiskovanje pa se nadaljuje po tem, ko se je javnost seznanila z informacijo, da so leta 2019 v Vuhanu pred drugimi zboleli znanstveniki vuhanskega virološkega inštituta.
Da je novi koronavirus “pobegnil” iz vuhanskega virološkega inštituta, je vztrajno trdil nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, Demokrati pa so bili do te možnosti zadržani. Teorijo o pobeglem virusu so na začetku leta kot ekstremno malo verjetno definirali strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki so začetek širjenja virusa na začetku leta preiskovali v Vuhanu in drugih kitajskih mestih. Čeprav dokončnih zaključkov niso sprejeli, je prevladalo mnenje, da je novi koronavirus na človeka preskočil z netopirja prek drugega sesalca.
Zorana Baković, dopisnica Dela za Azijo, je za N1 komentirala, da Bidnova zahteva, da obveščevalci pospešeno nadaljujejo zbiranje podatkov, ni “velik preobrat”, predvsem zato, ker strokovnjaki in WHO niso potrdili, od kod se je virus razširil med ljudi. Po njenem se je preobrat zgodil le v tonu, s katerim je Biden spregovoril o vprašanju izvora virusa.
Med razlogi, zakaj se je Biden odločil za temeljitejšo preiskavo izvora virusa, The New York Times navaja spremenjeno mnenje nekaterih znanstvenikov in pritisk Trumpovih republikanskih zaveznikov, ki demokrate obtožujejo, da teorije pobega virusa ne jemljejo resno. Prav tako pa je na Bidnovo odločitev utegnila vplivati nepripravljenost Pekinga za sodelovanje v preiskavah o izvoru virusa.
“Odprti moramo biti do vseh hipotez”
ZDA pa niso edine, ki menijo, da je bilo možnosti, da je virus ušel iz laboratorija, namenjeno premalo pozornosti. K podrobnejši preiskavi izvora epidemije so med drugim pozvali generalni sekretar WHO Tedros Ghebreyesus in številni virologi.
“Odprti moramo biti do vseh hipotez, tako o naravnem kot laboratorijskem izvoru virusa, dokler ne bomo imeli zadostnih podatkov. Raziskava mora biti transparentna, objektivna, podprta s podatki, vključevati široko paleto strokovnjakov, prav tako pa mora nad njo bdeti nekdo, ki je neodvisen, da se izognemo konfliktu interesov,” so znanstveniki zapisali v odprtem pismu, objavljenem v Science Magazinu.
Tudi predstojnica Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo Mojca Narat se strinja, da bi bilo dobro vedeti, od kod izvira novi koronavirus. “To je pomembno iz čiste znanosti. Potem veš, kdo je prvotni gostitelj, kaj se je vmes zgodilo, in si lahko pripravljen za naprej,” je povedala in poudarila, da je treba izvor neizpodbitno dokazati tudi zato, da se utiša teorije zarote, ki so pogosto povezane z nasprotovanjem cepljenju.
“Menim, da je virus na ljudi preskočil z živali, saj je to najbolj običajna pot in ne gre za nič nenavadnega. To se je v preteklosti že večkrat zgodilo – imeli smo ptičjo in prašičjo gripo, pa ebolo in celo virus HIV,” je naštela nekaj virusov takšnega izvora.
Zaostrovanje med Kitajsko in ZDA se bo poglabljalo
Kitajsko oviranje preiskave je nase pritegnilo precej pozornosti, je komentirala Zorana Baković. Kitajska strokovnjakom WHO namreč ni omogočila, da bi preučili, kako se je virus z netopirja prenesel na človeka. “Kitajska se je prav tako zelo agresivno odzvala na vsako omembo možnosti, da je virus ušel iz laboratorija,” je dodala in povedala, da je Bidnovo sporočilo obveščevalcem, naj nadaljujejo preiskavo, ključno razumeti v kontekstu skrhanih odnosov med ZDA in Kitajsko.
“Kitajska in ZDA so se odrekle temeljnima doktrinama, ki sta od začetka sedemdesetih let 20. stoletja zagotavljali, da državi mirno sobivata. Menim, da preobrata v odnosih med ZDA in Kitajsko ne bo in da se bo zaostrovanje še poglabljalo, predvsem zato, ker Kitajska ni odprta za velike kompromise,” je aktualne ameriško-kitajske odnose komentirala sogovornica.
Kitajska in kompromisi
Da bi se odnosi – te še vedno zaznamuje tako imenovana trgovinska vojna – ponovno otoplili, bi po mnenju Zorane Baković Kitajska morala privoliti v preiskavo izvora virusa in med drugim v razpravo o dogajanju v provinci Šindžang, kjer so po navedbah zahodnih držav dogaja neupravičen pregon Ujgurov, pripadnikov muslimanske manjšine.
Kitajska, je pojasnila sogovornica, postaja velesila, zaradi česar je posvojila jezik konfrontacije, vključno z možnostjo oboroženega spopada. “Odnosi med Kitajsko in drugimi državami so se prav tako skrhali zaradi pandemije. Cena, ki jo plačujemo in ki jo bomo plačevali, je velika, Kitajska pa z izjemo nekaj donacij mask in cepiva pandemije ni želela nasloviti kot skupnega problema,” je zaključila Zorana Baković.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!