V bližini ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje je bil danes nov napad z dronom. "Tokrat ni neposredne grožnje jedrski varnosti, vendar zadnji incident kaže, da so razmere zelo resne," je ocenil vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi.
V bližini jedrske elektrarne Zaporožje na okupiranem območju Ukrajine je bil danes nov napad z dronom.
Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je na družbenem omrežju X sporočil, da napad ni predstavljal grožnje jedrski varnosti.
Ruski upravljavci elektrarne so sporočili, da je dron napadel center za urjenje ob elektrarni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Tokrat ni neposredne grožnje jedrski varnosti, vendar zadnji incident kaže, da so razmere zelo resne,” je zapisal Grossi.
V nedeljo je bila nuklearka tarča napada z droni na treh mestih. Agencija ZN, ki ima v Zaporožju svojo ekipo strokovnjakov, je v nedeljo potrdila napad na elektrarno. IAEA je zagotovila, da jedrska varnost ni ogrožena, je pa posvarila, da je šlo za resen incident, ki bi lahko ogrozil celovitost struktur, ki varujejo reaktorje.
Ogromna jedrska elektrarna s šestimi reaktorji, največja v Evropi, je že dolgo v ospredju vojne v Ukrajini. Ruske sile so jo zasedle kmalu po začetku invazije na Ukrajino februarja 2022 in vse odtlej ohranjajo nadzor nad njo.
Tako Rusija in Ukrajina se redno obtožujeta obstreljevanja nuklearke in ogrožanja jedrske varnosti. IAEA je že večkrat posvarila pred tovrstnimi napadi.
ZDA Ukrajini poslale zaseženo iransko orožje in strelivo
ZDA so Ukrajini poslale zaseženo orožje in strelivo, ki so ga skušale iranske sile poslati jemenskim hutijevcem, je danes sporočila ameriška vojska.
Po njenih navedbah gre večinoma za manjše kose strelnega orožja, več kot pol milijona kosov streliva zanj in ročne raketomete, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je na družbenih omrežjih sporočilo, da so ZDA Ukrajini poslale več kot 5.000 pušk AK-47, brzostrelk, ostrostrelskih pušk, ročnih raketometov RPG-7 in več kot 500.000 kosov 7,62 milimetrskega streliva.
Pojasnilo je, da so orožje na štirih plovilih zasegli med majem 2021 in februarjem lani. Iranska revolucionarna garda naj bi ga poskušala poslati hutijevcem v Jemnu, ki se od leta 2014 borijo proti mednarodno priznani vladi na vzhodu države.
Nov dogovor EU o zaostritvi omejitev uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov
Države članice EU in evropski poslanci so v ponedeljek dosegli nov dogovor o zaostritvi omejitev uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine.
Dogovorili so se že marca, a so takratni dogovor članice zavrnile. Zdaj so podaljšali obdobje za izračun zgornje meje za brezcarinski uvoz ukrajinskega blaga.
Z dogovorom sta Svet EU in Evropski parlament brezcarinski uvoz za ukrajinske kmetijske proizvode, ki ga je EU uvedla zaradi ruske agresije na Ukrajino pred dvema letoma, podaljšala do 5. junija 2025. Ob tem dogovor predvideva omejitev uvoza perutnine, jajc, sladkorja, koruze, zdroba in medu na povprečne količine v obdobju od sredine leta 2021 do konca leta 2023, so sporočili s Sveta EU.
Po navedbah diplomatov se bodo ukrajinski prihodki od izvoza kmetijskih proizvodov v EU zaradi tega zmanjšali za okoli 240 milijonov evrov glede na leto 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poslanci in članice so dogovor o podaljšanju brezcarinskega uvoza iz Ukrajine dosegli že 20. marca, a so ga države, predvsem zaradi nasprotovanja Francije in Poljske, zavrnile. Članice so se nato že konec marca med seboj dogovorile o podaljšanju zgoraj omenjenega referenčnega obdobja, zdaj pa so o tem dogovor sklenile še s parlamentom.
Rusija je danes začela preiskavo financiranja terorizma, v katero naj bi bile vpletene zahodne države. Po navedbah preiskovalcev so bila sredstva, ki so jih prejela zahodna podjetja v Ukrajini, vključno s podjetjem, v katerem je bil zaposlen sin ameriškega predsednika Hunter Biden, uporabljena za financiranje terorističnih dejanj v Rusiji.
Evropski parlament bo odločitev sprejel konec meseca
Ponedeljkov dogovor so predstavniki držav članic že potrdili, za danes pa je predvideno še glasovanje na pristojnem odboru Evropskega parlamenta. Parlament naj bi o podaljšanju veljavnosti uredbe odločal konec meseca na svojem zadnjem plenarnem zasedanju v tem mandatu, dokončno zeleno luč pa bo moral nato podati še Svet EU.
Kompromis med drugim predstavlja odgovor na nezadovoljstvo kmetov v Evropi. Predvsem poljski kmetje, ki trdijo, da jim Ukrajinci predstavljajo nelojalno konkurenco, so v zadnjem času večkrat protestno zaprli ceste proti Ukrajini in nekajkrat celo protestno razsuli ukrajinsko žito.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!