V Belorusiji so sprejeli zaostreno zakonodajo, ki uradnikom in vojakom, ki bi jih spoznali za krive veleizdaje, grozi s smrtno kaznijo. Ta je doslej veljala samo za primere umorov ali terorizma, v Belorusiji pa usmrtitve izvajajo s streljanjem. Nova zakonodaja pa je ostrejša tudi do civilnega prebivalstva, saj je po novem za "teroristično propagando" in "obrekovanje varnostnih sil" zagrožena zaporna kazen. Slednja pa močno spominja na ukrepe, ki so jih po začetku vojne v Ukrajini sprejeli v Rusiji.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v četrtek podpisal zakon, ki omogoča smrtno kazen za veleizdajo, ki bi jo zagrešili uradniki ali pripadniki oboroženih sil. Spremembe so del zakonodaje, ki prinaša ostrejše kazni za dejanja, ki naj bi bila ekstremistična ali sovražna do države, poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema dpa.
Belorusija, ki ji Lukašenko vlada od leta 1994, je edina država v Evropi, ki še ni odpravila smrtne kazni. To so doslej izrekali za primere umorov ali terorizma, izvajajo pa jo s streljanjem.
V skladu z novim zakonom smrtna kazen grozi tudi uradnikom in vojakom, ki bi jih spoznali za krive veleizdaje. Po mnenju opazovalcev, ki jih navaja dpa, je namen sprememb predvsem zagotoviti lojalnost državnih uslužbencev in vojaškega aparata.
Prinaša pa nova zakonodaja tudi nekatere zaostritve za preostale državljane. Po novem je denimo za “teroristično propagando” in “obrekovanje varnostnih sil” zagrožena zaporna kazen. Gre za podobna določila, kakršna je po začetku agresije nad Ukrajino v svoj kazenski zakonik vključila tudi Rusija.
Spomnimo, da je sodišče ta teden belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko v odsotnosti obsodilo na 15 let zapora. Spoznalo jo je za krivo veleizdaje in zarote z namenom prevzema oblasti. V Belorusiji je zaprt tudi njen mož Sergej Tihanovski, ki so ga obsodili na 18 let zapora zaradi organiziranja in spodbujanja nemirov. Prejšnji teden pa je sodišče obsodilo še enega nasprotnika predsednika Lukašenka. Nobelov nagrajenec in beloruski aktivist Ales Bjaljacki je sodišče zaradi tihotapljenja in financiranja protestov leta 2020 obsodilo na deset let zapora.
Lukašenka kritiki večkrat označujejo za zadnjega diktatorja Evrope in je tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Evropska unija ga po volitvah leta 2020, ki so jih zaznamovale obtožbe o volilnih manipulacijah, ne priznava več kot voditelja države. Množične proteste po volitvah so beloruske oblasti brutalno zatrle.
V ruski agresiji nad Ukrajino Belorusija ne sodeluje s svojimi vojaki, je pa Rusiji dopustila, da je februarja lani invazijo sprožila z njenega ozemlja. Prav tako ruskim letalom in brezpilotnikom omogoča koriščenje svojega zračnega prostora za napade na Ukrajino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje