Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za mir so beloruski aktivist Ales Bjaljacki, ruska civilnodružbena organizacija Memorial in ukrajinska organizacija Center za državljanske svoboščine. "Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo," je Nobelov odbor zapisal v obrazložitvi.
Znani so nagrajenci Nobelove nagrade za mir. To so beloruski aktivist Ales Bjaljacki, ruska civilnodružbena organizacija Memorial in ukrajinska organizacija Center za državljanske svoboščine.
Prejemnike nagrade je razglasila predsednica norveškega odbora za Nobelovo nagrado Berit Reiss-Andersen. Povedala je, da nagrajenci predstavljajo civilno družbo v svojih državah, kjer spodbujajo pravico do kritike oblasti in zaščito človekovih pravic. Prav tako je Nobelov odbor prepoznal njihovo prizadevanje pri beleženju vojnih zločinov ter zlorab človekovih pravic in zlorab oblasti.
“Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo,” je Nobelov odbor zapisal v obrazložitvi.
Ales Bjaljacki
Prejemnik Nobelove nagrade Bjaljacki je eden od “začetnikov gibanja za demokracijo, ki se je v Belorusiji začelo v sredini osemdesetih let”, svoje življenje pa je po besedah Nobelovega odbora posvetil spodbujanju demokracije in mirnega razvoja v Belorusiji.
Med drugim je ustanovitelj organizacije Pomlad (Vjasna), ki so jo vzpostavili leta 1996 v odgovor na sporna ustavna dopolnila, ki so predsedniku dala obsežna pooblastila in so sprožila splošne demonstracije. Organizacija, ki se je kasneje razvila v pomembnega akterja na področju človekovih pravic, je sprva nudila podporo zaprtim protestnikom in njihovim družinam, so spomnili v odboru.
“Beloruske oblasti so kontinuirano iskale načine za utišanje Bjaljackega,” so še sporočili iz Nobelovega odbora. Med letoma 2011 in 2014 je bil zaprt, ponovno pa je bil aretiran na protestih leta 2020, ki so izbruhnili po volitvah, na katerih je (po mnenju kritikov nepošteno) slavil predsednik Aleksander Lukašenko. 60-letni Bjaljacki je še vedno zaprt, sodni postopek zoper njega pa ne poteka.
Memorial
Ruska organizacija s področja človekovih pravic Memorial je bila ustanovljena leta 1987. Ustanovili so jo aktivisti, med njimi Andrej Saharov. Ti so v nekdanji Sovjetski zvezi želeli zagotoviti, da “žrtve zatiranja komunističnega režima nikoli ne bodo pozabljene”. Temeljno vodilo organizacije je (bilo), da je soočanje s preteklimi zločini ključno za preprečevanje novih. Memorial, ki je sčasoma prerasel v vplivno oziroma največjo organizacijo za človekove pravice v Rusiji, je med drugim vir informacij o političnih zapornikih v ruskih zapornih ustanovah.
Delo Memoriala se je osredotočalo tudi na vojne v Čečeniji. Takrat so aktivisti zbirali in verificirali informacije o zlorabah in vojnih hudodelstvih, ki so jih zoper civiliste zagrešile ruske in proruske sile. Zaradi dela organizacije je bila leta 2009 ubita vodja regionalne veje Memoriala v Čečeniji, Natalija Estemirova.
Spomnimo, ruske oblasti so organizacijo označile za “tujega agenta”, decembra lani so Memorial razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle.
Center za državljanske svoboščine
Ukrajinski Center za državljanske svoboščine se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v Ukrajini. Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom, so zapisali na spletni strani Nobelovih nagrad.
Center za državljanske svoboščine je v svojih prizadevanjih za razvoj človekovih pravic in demokracije v Ukrajini tudi aktivno zagovarjal sodelovanje Ukrajine z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Lani sta nagrado prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije, in sicer “za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru”.
Odzivi nagrajencev
Nagrajenci oziroma njihovi sorodniki so se že odzvali na nagrade.
Ruska organizacija Memorial je v odzivu opozorila, da prav danes na sodišču v Moskvi poteka obravnava o zaplembi njenih prostorov. Nemška podružnica Memoriala je v odzivu na nagrado poudarila, da stojijo ob strani svojim prepovedanim kolegom v Rusiji. V izjavi za agencijo Reuters so izpostavili, da pomeni nagrada priznanje za prizadevanje organizacije na področju človekovih pravic kljub “neizrekljivim napadom in povračilnim ukrepom”. Predstavnica nemške podružnice Anke Giesen je dodala, da jih nagrada spodbuja v njihovi odločenosti, da kljub prisilni razpustitvi podprejo ruske kolege k nadaljevanju dela na novi lokaciji, poroča britanski BBC.
Center za državljanske svoboščine pa je na Twitterju zapisal, da so ponosni, ker so dobitniki nagrade. Izpostavili so, da “pomeni nagrada priznanje delu mnogih aktivistov za človekove pravice v Ukrajini” in tudi izven nje. Direktorica organizacije Oleksandra Romancova je na Facebooku izrazila veselje ob tej prestižni nagradi, dodala pa, da jih čaka še veliko dela, če želijo zmagati, poroča tiskovna agencija AFP.
Tretji letošnji Nobelov nagrajenec, trenutno zaprti Belorus Bjaljacki, se doslej še ni odzval. Njegova soproga je v odzivu na nagrado dejala, da so jo ob novici “preplavila čustva”.
V ponedeljek še nagrada za ekonomijo
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo dobitnike nagrade za kemijo, v četrtek pa za literaturo. V ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov), prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
Vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, ki je danes objavila imena Nobelovih nagrajencev za mir, je izrazila upanje, da se bo podelitve lahko udeležil tudi Bjaljacki, ki je v zaporu. Odbor je ob tem pozval beloruske oblasti, naj ga izpustijo. Njegova soproga je v odzivu na nagrado dejala, da so jo ob novici “preplavila čustva”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svet ZN za človekove pravice je ravno danes potrdil, da bo pričel spremljati stanje človekovih pravic v Rusiji. To je prva resolucija v zgodovini, ki se osredotoča na kršitve pravic znotraj te države. Organ ZN je sprejel osnutek besedila, ki so ga skupaj predložile skoraj vse države EU, z izjemo Madžarske.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje