Potem ko je talibanska oblast v začetku meseca v Afganistanu uvedla nove ukrepe, ki ženske še bolj potiskajo iz javnega življenja – med njimi je tudi prepoved vstopa v parke in zabaviščne parke – BBC poroča o stanju v Kabulu. Mlade ženske s strahom pričakujejo nove prepovedi in omejevanje njihovih osnovnih pravic in svoboščin, oblast pa skuša zatreti vsakršno obliko upora. Ženske in aktivistke ob tem opozarjajo, da se počutijo, kot da je svet nanje pozabil.
Parki in zabaviščni parki v Kabulu so te dni polni moških in otrok, poroča novinarka BBC Yogita Limaye, ki je o dogajanju v enem od zabaviščnih parkov poročala izven njega. Ženske lahko otroke med igro namreč opazujejo le še iz restavracije, ki gleda na park, saj so jim v začetku tega meseca prepovedali vstop v telovadnice in javna kopališča, pa tudi v parke in zabaviščne parke.
Več o tem preberite na tej povezavi. Talibanski režim, ki je avgusta lani (znova) prevzel oblast, je ženskam sprva dovolil vstop v parke le ob nedeljah, ponedeljkih in torkih, ob preostalih dneh pa izključno moškim.
“Za to smo se odločili, ker so v preteklih 15 mesecih ljudje zahajali v parke, kjer niso spoštovali šeriatskega prava, kljub vsem našim naporom,” je ob uvedbi nove prepovedi za BBC povedal uradni govorec afganistanskega ministrstva, ki je pristojno za implementacijo šeriatskega prava oziroma talibanske moralne policije Mohamed Akif.
Nekateri pravijo, da omenjene prepovedi večine žensk ne prizadenejo, saj so izhodi in zabave privilegij, ki si ga mnogi ne morejo privoščiti. Prav tako omejitve za zdaj veljajo le v Kabulu, a kot poroča BBC, mnogi pričakujejo, da se bodo razširile po vsej državi. Afganistanske ženske in deklice tako z bojaznijo pričakujejo nadaljnje prepovedi.
“Obupana sem”
“Ne morem opisati, kako težko je. Včasih bi želela kričati na ves glas. Obupana sem,” je za BBC povedala študentka, ki jo jo v Kabulu srečala novinarka. Zaradi zagotavljanja njene varnosti je ostala neimenovana. Kot je pojasnila, se v Afganistanu ženske vsak dan zbujajo v nove prepovedi, zato se ji zdi, da samo čakajo, katere bodo naslednje. “Imela sem srečo, da sem končala srednjo šolo pred prihodom talibanov na oblast, zdaj me pa skrbi, da bi ženskam lahko zaprli tudi univerze. V tem primeru bo mojih sanj konec,” je še dodala. Dejala je, da je pred kratkim opravila sprejemne izpite za univerzitetni študij, a je bila razočarana, saj študij novinarstva, kamor se je želela vpisati, ženskam ni več na voljo.
‘Sometimes you just want to scream loudly’ Afghan girls and women on increasing Taliban restrictions. All day on BBC News - https://t.co/FecaWDFz3m pic.twitter.com/movyQjdJVX
— Yogita Limaye (@yogital) November 30, 2022
Medtem ko talibani nadaljujejo omejevanje pravic in svoboščin žensk, se v Afganistanu pojavljajo posamezne aktivistične skupine, ki poskušajo izraziti svoj upor. Aktivistka Laila Basim, ki je v preteklem letu sodelovala na protestih, je tudi soustanoviteljica knjižnice za ženske, v kateri imajo širok nabor knjig o različnih temah v različnih jezikih. Čeprav je skrajni islamski režim ob lanskem prevzemu oblasti napovedal, da bo njihova vladavina mehkejša od prejšnje, je Basim dejala, da talibanska oblast vedno bolj spominja na tisto izpred 20 let.
Za ustanovitev knjižnice so se odločili, ker želijo “pokazati talibanom, da afganistanske ženske ne bodo ostale tiho”, pa tudi, ker želijo razširiti kulturo branja med ženskami, predvsem deklicami, ki so prikrajšane za izobrazbo. “Ne bojimo se smrti ali tega, da bi talibani grozili našim družinam. Bojimo se, da bi nas izključili iz družbe,” je dejala in dodala, da se afganistanske ženske morajo boriti za osnovne pravice, medtem ko drugi narodi raziskujejo Mars. Izpostavila je še, da vplivneži po svetu izražajo podporo iranskim ženskam, afganistanskim pa ne. “Kar se zgodi nam, ne pride niti na naslovnice glavnih novic. Počutimo se zlomljene in pozabljene,” je dodala.
Nedaleč od knjižnice, ki jo je ustanovila Basin, je pisarna pristojnega ministrstva, kamor ženske nimajo vstopa. Pred vrati stoji posebna skrinjica, kamor lahko ženske oddajo svoje pritožbe. Kot je dejal govorec policije Akif Muhajer, direktor vsak dan pozdravi ženske, ki pridejo tja, ker jih spoštuje.
Muhajer zagovarja zadnje prepovedi za ženske. Kot je dejal, so jim dali 15 mesecev časa, lahko so prosto obiskovale parke, čeprav bi morale biti zakrite, pa se nekatere tega niso držale. Po njegovih besedah so jim bili na voljo posebni dnevi v tednu za obisk parkov, a se za to niso zmenile. Ob vprašanju, zakaj kaznujejo zagovornike pravic žensk, je novinarjem povedal, da povsod aretirajo tiste, ki se uprejo navodilom oblasti. “V nekaterih državah jih celo usmrtijo. Mi nismo naredili tega. Če se pa nekdo upre nacionalnim interesom, bo seveda utišan.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!