Združene države Amerike in Velika Britanija so ponovno izvedle več napadov na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom hutijevcev. Gre za osmi niz napadov in drugi, v katerih so sodelovale tudi britanske sile.
Ameriške in britanske sile so v ponedeljek v Jemnu izvedle nov niz napadov, iz Pentagona so sporočili, da so zadeli osem ciljev pod nadzorom hutijevcev, tudi podzemna skladišča z orožjem in izstrelišča raket, poroča tiskovna agencija Reuters.
Ameriške in britanske sile so serijo napadov izvedle ob podpori Avstralije, Bahrajna in Nizozemske, je navedeno v skupni izjavi, pod katero je podpisanih šest držav. Pentagon je potrdil “dodaten krog sorazmernih in potrebnih napadov”. Gre sicer za osmi krog napadov.
“Naš cilj ostaja zmanjšanje napetosti in ponovna vzpostavitev stabilnosti v Rdečem morju. Ne bomo oklevali pri obrambi življenj in prostega pretoka trgovine na eni najpomembnejših vodnih poti na svetu,” še piše v skupni izjavi.
Anonimni visoki predstavnik ameriške vojske je za Reuters povedal, da so skupno uporabili 30 različnih izstrelkov, ki so jih med drugim izstrelili z bojnih letal.
Britansko obrambno ministrstvo je v ločenem sporočilu za javnost sporočilo, da so v napadih sodelovala štiri bojna letala typhoon. Njihov cilj je bil po navedbah Londona spodkopati vojaške zmogljivosti hutijevcev.
Po navedbah tiskovne agencije hutijevcev Saba so ameriško-britanske sile napadle prestolnico Sana in več pokrajin v državi.
“Ameriško-britanska agresija bo le še povečala odločnost jemenskega ljudstva, da prevzame svojo moralno in humanitarno odgovornost do zatiranega prebivalstva Gaze,” je na družbenem omrežju X sporočil eden od vodij hutijevcev Mohamed al Buhaiti.
Razlog za napad ZDA in Združenega kraljestva na cilje hutijevcev so dolgotrajni napadi upornikov na civilne ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki napade že več mesecev izvajajo kot odgovor na izraelsko obleganje Gaze. Trdijo, da napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo. Hutijevce sicer podpira Iran.
Hutijevci pozvali Britance in Američane k odhodu iz Jemna
Hutijski uporniki v Jemnu so ameriškim in britanskim uslužbencem Združenih narodov in humanitarnih organizacij na območjih pod njihovim nadzorom dali mesec dni časa za odhod iz države, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil eden od uslužbencev ZN.
V pismu so obvestili urad koordinatorja ZN v Jemnu, “preko njega pa tudi vse humanitarne organizacije”, da imajo njihovi britanski in ameriški uslužbenci mesec dni časa, “da se pripravijo na odhod iz države”. “Pripravljeni morajo biti oditi takoj, ko se ta rok izteče,” so zapisali, saj jih bodo 24 ur pred tem pisno obvestili, da morajo zapustiti državo.
Uslužbenec ZN, ki ni želel biti imenovan, je za AFP potrdil, da je prejel to obvestilo. Dodal je še, da ZN s partnerji čakajo na naslednje korake. Koordinator humanitarnih dejavnosti ZN v Jemnu je sicer Britanec Peter Hawkins, ki ima sedež v Sani.
Bruselj: Pomembno je hitro ukrepanje
Dogajanje v Rdečem morju, kjer jemenski hutijevci napadajo tovorne ladje, zaenkrat vpliva predvsem na cene transporta, ne pa tudi na cene energentov ali blaga, je danes v Bruslju povedal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Širši vpliv na gospodarstvo bo medtem odvisen od trajanja krize, zato je treba ukrepati hitro, je dodal.
Promet se je po njegovih besedah v Rdečem morju v enem mesecu zmanjšal za 22 odstotkov. Pričakuje še nadaljnje zmanjševanje, saj so ladjarji začeli preusmerjati svoje ladje okoli Afrike. Po njegovih besedah dogajanje v Rdečem morju zaenkrat ne vpliva na cene energije ali blaga bolj na splošno. “Vidimo pa že vpliv na cene transporta, ki so se zvišale,” je dejal v Bruslju po neformalnem zasedanju ministrov EU, pristojnih za trgovino.
“Širši gospodarski vpliv, vpliv na cene za potrošnike in na gospodarstvo EU na splošno pa bo v veliki meri odvisen od dolžine krize. Zato je treba hitro ukrepati,” je poudaril Dombrovskis.
Mednarodna skupnost to že počne, svojo pomorsko operacijo za zagotavljanje svobode plovbe v Rdečem morju pa namerava vzpostaviti tudi EU. O tem so v ponedeljek v Bruslju govorili zunanji ministri članic unije, ki so se načelno strinjali o vzpostavitvi tovrstne varnostne operacije. Ministri za trgovino so na zasedanju, ki ga je gostila belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, govorili še o odprti strateški avtonomiji unije. To je po besedah Lahbib ena od ključnih prednostnih nalog belgijskega predsedstva Svetu EU.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je ključni del procesa tudi ohranjanje konstruktivnega dialoga s trgovinskimi partnerji, so sporočili z ministrstva. “Rešitve morajo temeljiti na celoviti in poglobljeni analizi stanja v gospodarstvu. Biti morajo skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), sorazmerne in učinkovite. Ohraniti moramo ravnotežje med liberalizacijo, protekcionizmom in trajnostnimi cilji ter pri tem upoštevati specifične potrebe držav članic EU,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje