Od leta 2020 veljajo nova pravila o čistosti ladijskega goriva, ki so močno zmanjšala izpuste žvepla v ozračje. A zaradi tega sta se spremenila količina in odbojnost oblakov nad morji – do morske gladine prodre več sončne svetlobe kot prej. In letos so se nekateri najprometnejši deli oceanov segreli kot še nikoli do zdaj v zgodovini meritev.
Letošnji julij je bil po do zdaj znanih podatkih globalno najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Ne samo kar zadeva temperaturo zraka, rekordno tople so bile tudi površine oceanov. Nenavadno visoke temperature svetovnih morij vztrajajo že več mesecev.
Najvišjo povprečno temperaturo svetovnih morij merilne postaje običajno izmerijo marca. A letošnji julij je presegel celo dozdajšnji absolutni rekord iz marca 2016. Povprečna temperatura svetovnih morij je konec julija letos znašala 20,96 stopinje Celzija, kar je za pol stopinje več od prejšnjega julijskega rekorda.
Na spodnji grafiki je predstavljeno odstopanje od povprečnih julijskih temperatur površine morja v Atlantiku v letošnjem letu.
Še posebej močno so se letos segreli predeli v Atlantiku severno od ekvatorja. Na nekaterih območjih so temperature segle tudi 5 stopinj in več nad dolgoletno povprečje.
Ob obali Floride so julija izmerili tudi najvišjo temperaturo morja v zgodovini – 38,4 stopinje Celzija.
Kaj se dogaja? Je to zgolj posledica izpustov toplogrednih plinov in globalnega segrevanja ali pa je v ozadju še kaj drugega? Del odgovora se skriva v ladijskih dimnikih.
70-odstotni upad izpustov žvepla
Leta 2020 je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) uvedla nova pravila o sestavi ladijskega goriva, ki so močno omejila vsebnost žvepla v njem. Če je prej ladijsko gorivo lahko vsebovalo do 3,5 odstotka žvepla, ga po novem lahko vsebuje največ 0,5 odstotka.
Izpusti žveplovih oksidov iz ladijskega prometa so posledično upadli za 70 odstotkov, celotni človeški izpusti žvepla (največji vir so fosilna goriva) pa so se na ta račun zmanjšali za približno 10 odstotkov.
Gre za pomemben korak naprej v smeri varovanja javnega zdravja. Na podlagi študij naj bi namreč onesnaženje zraka z žveplovimi oksidi iz ladijskega goriva v obalnih predelih sveta povzročilo nekaj deset tisoč smrti na leto.
Neželene posledice čistejšega ozračja
A sprememba sestave ladijskega goriva in s tem zmanjšanje onesnaženja ima tudi neželeno posledico – zmanjšanje količine in odbojnosti oblakov nad območji oceanov z gostim ladijskim prometom. Žveplovi oksidi namreč v obliki aerosolov – majhnih delcev, ki lebdijo v zraku – pripomorejo k nastajanju oblakov, saj služijo kot kondenzacijska jedra za vodne kapljice. Več je delcev, manjše so posamezne kapljice. Manjše, kot so posamezne kapljice, bolj svetli so oblaki. Bolj svetli so oblaki, več sončne svetlobe se od njih odbije in manj sončnih žarkov in s tem energije doseže Zemljino površje.
Tako kot letalski izpuhi rišejo kondenzacijske sledi visoko na nebu, tako so ladijski izpuhi zahvaljujoč žveplovim aerosolom risali kondenzacijske sledi nizko nad morjem.
Ladje hladijo, letala segrevajo
Kondenzacijske sledi ladij in kondenzacijske sledi letal imajo drugačen učinek na segrevanje planeta. Kondenzacijske sledi ladij, ki nastanejo v nižjih plasteh ozračja, imajo praviloma hladilni učinek, saj dobro zasenčijo površino in odbijejo dobršen del sončnih žarkov. Kondenzacijske sledi letal, ki nastajajo na višini več kilometrov, pa imajo nasprotni učinek, saj prepuščajo večino žarkov, hkrati pa delujejo kot odeja okoli Zemlje: “Več kot je kondenzacijskih sledi letal, več infrardečega sevanja je ujetega na Zemlji in planet se še dodatno segreva,” nam je že pred časom v intervjuju povedal oblakolog dr. Blaž Gasparini.
Kapljice so postale večje, oblaki manj odbojni
S strožjimi standardi za ladijsko gorivo so se razmere nad oceani po letu 2020 spremenile. Število ladijskih kondenzacijskih sledi se je močno zmanjšalo. Nedavno objavljena raziskava dr. Michaela Diamonda z Univerze Florida State pa je pokazala, da so se v Severnem Atlantiku, enem najbolj prometnih morskih prometnih koridorjev, spremenile tudi lastnosti oblakov – kapljice v oblakih so postale večje, oblaki pa so postali manj svetli in s tem manj odbojni.
Bi te spremembe lahko pojasnile nenavadno visoke temperature morja na tem območju? Po mnenju dr. Blaža Gasparinija z Dunajske univerze je to eden od možnih vzrokov, za kakršenkoli sklep pa je še prezgodaj. “Nekaj seveda prispeva splošen trend segrevanja zaradi izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega smo v začetku pojava el niño. Letos je nad severnim Atlantikom opazna tudi odsotnost saharskega peska v zraku, ki po navadi preprečuje delu sončnih žarkov dostop do morske površine.”
Vse to so dejavniki, ki imajo lahko pomemben vpliv na rekordne temperature morja. “Eden izmed možnih vzrokov pa je tudi uveljavitev novih pravil za ladijske izpuste žvepla,” je poudaril Gasparini.
Celotnega učinka še nismo občutili
“Največ k segrevanju severnega Atlantika prispevajo izpusti toplogrednih plinov,” nam je na vprašanja odpisal dr. Michael Diamond, avtor zgoraj omenjene raziskave in eden največjih strokovnjakov za vprašanje vpliva ladijskega onesnaženja na podnebje. “Poleg tega pa k izjemnemu dvigu poletnih temperatur morja prispevajo tudi vreme, sončni cikel in spremembe v količini aerosolov, tako žvepla iz ladijskih izpuhov kot saharskega peska.”
Poudaril pa je, da celotnega segrevalnega učinka zmanjšanja količine žveplovih aerosolov nad morji še nismo občutili, saj se spremembe v Zemljinem energijskem ravnovesju le postopoma izrazijo v spremembi površinske temperature. “Približno polovica povišanja temperature se zgodi v nekaj letih, preostali del pa šele v nekaj desetletjih.”
Čistejši zrak – višje temperature
Očiščenje ladijskih izpuhov ni prvi primer zmanjšanja onesnaženja zraka, ki je imelo za posledico povečano segrevanje Zemlje. Dejansko vsa prizadevanja za očiščenje lokalnega zraka hkrati tudi povečujejo količino sončnih žarkov, ki lahko skozi ozračje dosežejo Zemljino površje in ga s tem dodatno segrevajo.
Najbolj je bil ta učinek v zadnjih nekaj desetletjih viden nad srednjo in vzhodno Evropo, kjer se je močno zmanjšalo industrijsko onesnaženje. Zaradi zmanjšanja količine aerosolov v ozračju se je povprečna temperatura v tem predelu Evrope med aprilom in septembrom zvišala za približno eno stopinjo Celzija, v lani objavljeni študiji ugotavljajo švedski znanstveniki.
Po oceni Michaela Diamonda in sodelavcev so spremembe oblakov, ki so bile posledica človeškega onesnaženja, globalno preprečile oziroma “prikrile” kar tretjino segrevalnega učinka povečanih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju od začetka industrijske dobe. “Od konca 19. stoletja do danes se je naš planet segrel za približno eno stopinjo Celzija. Brez hladilnega učinka onesnaženja bi se lahko že do danes segrel za 1,5 stopinje.”
Sanje o geoinženiringu
Očiščenje ladijskih izpustov bo dodatno prispevalo k segrevanju planeta. In dodatno segrevanje je v času, ko globalna temperatura že tako prehitro narašča, vse prej kot dobrodošlo. Nekateri znanstveniki se celo poigravajo z zamislijo, da bi pravila o ladijskih izpustih prilagodili in ohranili nekaj “koristnih” hladilnih učinkov onesnaženja – ob obalah bi morale ladje uporabiti čisto gorivo, na odprtem morju pa bi lahko uporabljale gorivo z visoko vsebnostjo žvepla. Priznavajo pa, da bi v tem primeru že lahko govorili o geoinženiringu.
Tudi če bi dejansko želeli načrtno spreminjati ozračje nad morjem, po mnenju dr. Michaela Diamonda kurjenje umazanega goriva ni najboljša možnost. “Resneje bi morali preučiti možnost, da bi enak učinek, kot ga povzročajo žveplovi aerosoli, dosegli z razprševanjem majhnih delčkov morske soli v ozračje nad oceani.”
Vsaka desetinka stopinje je preveč
Učinek čistejšega ozračja nad oceani na pospešek v globalnem segrevanju naj bi bil glede na napovedi razmeroma majhen. Analiza podnebnih znanstvenikov, ki so jo opravili za specializirani spletni portal Carbon Brief, je pokazala, da se bo do leta 2050 ozračje zaradi tega učinka v povprečju dodatno segrelo za 0,05 stopinje Celzija.
“Njihova analiza je po mojem v splošnem pravilna,” nam je povedal dr. Diamond. “A njihov podnebni model ne upošteva lokacije izpustov žvepla. Ker se ladijski izpusti praviloma dogajajo nad temnimi oceani z razmeroma malo drugega onesnaženja, bi pričakoval, da bodo izpusti žvepla imeli večji učinek na temperaturo. Po moji oceni bo učinek do leta 2050 okoli 0,1 stopinje Celzija.” Opozarja pa, da so vse te ocene še vedno prežete z veliko negotovosti.
Vsekakor pa, opozarjajo pri Carbon Brief, bo učinek zmanjšanih izpustov žvepla še otežil doseganje cilja zaustavitve segrevanja ozračja pri 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Ali torej koristi očiščenja zraka nad oceani pretehtajo nad dodatnim segrevanjem morja in posledično ozračja, ki ga bomo s tem povzročili? Čistejše ozračje bo, je poudaril dr. Diamond, skoraj zagotovo rešilo več življenj, kot jih bo vzelo dodatno segrevanje, vsekakor pa v nobenem primeru ne bomo na slabšem, kar zadeva javno zdravje.
“Pravi odgovor je, da moramo zmanjšati tako onesnaženje zraka kot tudi izpuste toplogrednih plinov hkrati, in to kakor hitro je mogoče.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje