Odkriti ostanki “prve žrtve” kuge, stari več kot 5000 let

Svet 30. Jun 202115:30 > 15:40 0 komentarjev
Zobje, Okostje, Kosti
Ammar Awad/REUTERS

Znanstveniki so identificirali okostje moškega, ki bi lahko bil pacient nič v izbruhu bolezni kuge, ki je po Evropi povzročala "črno smrt". Izsledki študije so bili objavljeni v publikaciji Cell Reports.

Znanstveniki so v izjemnem odkritju okostja moškega, ki je pred več kot pet tisoč leti živel na današnjem območju Latvije, našli dokaze, da je zbolel za najzgodnejšo različico kuge, ki je v 13. stoletju zajela Evropo in zaradi katere je umrla več kot polovica takratnega prebivalstva. Izbruh te bolezni je sicer trajal v več valovih, povzročila pa je na milijone smrti na stari celini, poroča BBC.

Kuga je nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa. Obstaja več oblik, med njimi žlezna ali bubonska kuga. Povzroča otekanje bezgavk, navadno v dimljah. Bolezen se z okuženega glodalca prenese na človeka prek bolhe. V poznem srednjem veku je zaradi te bolezni umrlo od 30 do 60 odstotkov evropskega prebivalstva. Bolezen obstaja še danes, vendar jo je mogoče pozdraviti z antibiotiki. V Sloveniji kuge ni. 

Najverjetneje ga je ugriznil glodalec

Kot je razložil znanstvenik Ben Krause-Kyora z nemške univerze v Kielu, je to do zdaj najstarejša identificirana žrtev, ki naj bi umrla zaradi kuge. Moški je bil skupaj še s tremi pokopan na neolitskem pokopališču v Latviji ob reki Salač, ki se izliva v Baltsko morje.

Raziskovalci so sekvencirali njihovo DNK, ki so jo pridobili iz okostij in zob vseh posameznikov, ter jih testirali na bakterije in viruse. Tako so ugotovili, da je eden od njih — moški v dvajsetih — zbolel za starodavno različico kuge, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis.

“Najverjetneje je moškega ugriznil glodalec. Zaradi septičnega šoka je umrl približno teden dni po okužbi,” je pojasnil Krause-Kyora. Raziskovalci tako v študiji, objavljeni v Cell Reports, ugotavljajo, da se je starodavna različica kuge najverjetneje pojavila že pred približno sedem tisoč leti, ko se je v srednji Evropi začela razvijati kmetijska dejavnost.

Kot še ocenjujejo, je bakterija občasno preskočila z živali na ljudi, ne da bi pri tem povzročila velike izbruhe. Dodajajo tudi, da se je bakterija sčasoma prilagodila ljudem in se razvila v obliko, znano kot bubonska kuga, ki so jo v srednjeveški Evropi širile bolhe.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!