Predsednik Borut Pahor je v okviru Blejskega strateškega foruma (BSF) pozval k čimprejšnji širitvi EU na vse države Zahodnega Balkana. S tem bi pridobili tako EU kot regija. "Naj Zahodni Balkan ne postane zamrznjena priložnost za EU," je pozval Pahor.
V uvodu v panel voditeljev na temo prihodnosti Evrope in širitve EU je predsednik Borut Pahor dejal, da je tudi “Zahodni Balkan del Evrope in bi moral biti del razprav o svoji prihodnosti”. Na panelu sicer sodelujejo voditelji Črne gore, Kosova, Albanije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Predsednik Srbije pa je sodeloval na dopoldanskem panelu.
Širitev na Zahodni Balkan je tako v interesu EU kot tudi držav Zahodnega Balkana. Za EU mora širitev postati prioriteta, države Zahodnega Balkana pa morajo izpolniti svoje naloge. Več je treba storiti na obeh straneh, se je zavzel slovenski predsednik.
Zavzel se je, da bi celotna regija čimprej postala del EU. Zavlačevanje tega procesa “bi lahko imelo neslutene posledice”, je menil. To bi namreč oslabilo medsebojno zaupanje, upočasnilo reformne procese v kandidatkah, okrepilo vzpon nacionalizmov in odprlo prostor za interese tretjih držav, je posvaril.
Predsednik zavrnil ideje o spreminjanju meja
Zavrnil je tudi ideje o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. To po njegovem mnenju ne bi bilo možno na miren način; alternativa pa je po njegovih besedah le širitev EU. “Zgolj hitra širitev lahko okrepi ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana in s tem varnost regije in celotne Evrope,” je prepričan Pahor.
Širitev bi morala biti tudi vzpodbuda za krepitev sodelovanja med državami v regiji, ne pa za tekmovanje. V tem smislu je podprl pobudo Odprti Balkan, s katero države v regiji krepijo sodelovanje. Pahor pobudo podpira, ker to krepi evropsko perspektivo držav. Če bi šlo za alternativo, ne bi. “Gre za eno redkih konstruktivnih pobud, kako nadaljevati sodelovanje,” je dejal.
Opozoril na zastoj v pogajanjih Albanije in Severne Makedonije
Opozoril je tudi, da zastoj v pogajalskem procesu Albanije in Severne Makedonije postaja moralno vprašanje. “Kaj je Severna Makedonija naredila za svojo evropsko perspektivo? Vse in še več. Kaj pa je dobila v zameno? Nič in še manj,” je dejal predsednik in opozoril, da to vprašanje načenja verodostojnost EU.
Komentiral je tudi položaj Bosne in Hercegovine in državo označil za “poseben izziv”. Bruselj bi moral imeti bolj političen pristop do te države in manj tehnicističnega, se je zavzel.
Na koncu je izrazil prepričanje, da ima EU dovolj zmogljivosti, da se ukvarja tudi s širitvijo, čeprav ima “na mizi že veliko drugih izzivov”. Zahodni Balkan namreč predstavlja tudi priložnost. “Ne bo enostavno, a mislim, da moramo dati vse od sebe za to,” je še dejal Pahor v svojem nagovoru udeležencem BSF na Bledu.
Po uvodnem nagovoru predsednika Pahorja, se je razvnela še razprava med predsedniki vlad Albanije, Makedonije, Kosova in dveh članov predsedstva Bosne in Hercegovine na strani Zahodnega Balkana ter premierjev Slovenije in Poljske, bolgarskega predsednika, visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH in evropskega komisarja za širitev na evropski strani.
Janša: Slovenija bo naredila vse za korak naprej
Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da je vprašanje širitve EU tudi vprašanje prihodnosti Evrope. Ustanovni očetje EU niso govorili o vzhodu ali zahodu Evrope, ampak o svobodni Evropi, je poudaril in dodal, da bo njihova vizija izpolnjena šele s širitvijo EU na Zahodni Balkan.
Gre za strateško vprašanje, Slovenija pa bo med predsedovanjem Svetu EU naredila vse, da se naredijo koraki naprej glede širitve, je dejal Janša. Slovenija bo sicer v začetku oktobra gostila tudi vrh EU – Zahodni Balkan, današnja razprava v okviru BSF pa je že uvod v ta dogodek.
Tudi poljski premier Mateusz Morawiecki je podprl čimprejšnjo širitev na Zahodni Balkan, ker je to v strateškem interesu EU. Treba je sprejeti “družino z Zahodnega Balkana”, ne pa govoriti o daljnih sorodnikih in kako na tem prostoru svoje interese uresničujejo Turčija, Rusija ali Kitajska.
Komisar Varhelyi: EU si tu ne sme privoščiti napake
Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je poudaril, da pri vprašanju širitve ne gre le za geografsko širitev, ampak je treba paziti tudi na politično, gospodarsko in tudi varnostno integracijo. In EU si tu ne sme privoščiti napake. Obenem pa mora biti tudi na strani Zahodnega Balkana prepričanje, da je vredno iti skozi vse procese, ki so pogoj za članstvo. Moramo biti odločni, da ohranjamo to motivacijo, je poudaril komisar.
Makedonski premier Zoran Zaev je ob tem dodal, da je EU “naša družina, ki se ji želimo pridružiti, vendar unija na to še ni pripravljena”.
Albanski premier Edi Rama je medtem odločno pozval EU, naj sprosti vsaj pogajanja o članstvu za njegovo državo in Severno Makedonijo. Ne gre za članstvo, ampak zgolj za začetek pogajanj, je dejal in pozval bolgarskega predsednika Rumena Radeva, “naj omogoči pot” za to.
Bolgarija namreč zaradi spora s šolskimi učbeniki ni dala zelene luči za začetek pogajanj za Severno Makedonijo, posledično pa stoji tudi pridružitveni proces za Albanijo. Radev je očitke zavrnil in poudaril, da je Bolgarija “najbolj vnet zagovornik širitvenega procesa”, a da hočejo preprečiti, da bi se mladi “učili sovraštva” do drugih narodov, kar naj bi bil glavni problem makedonskih zgodovinskih učbenikov. Zavzel se je za spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, predvsem pa za dialog.
Rama je po drugi strani poudaril, da v Albaniji in Severni Makedoniji “ne iščejo dovoljenja, da bi bili Evropejci; to že smo”. Poudaril je, da “prihodnosti Evrope ni brez Zahodnega Balkana znotraj EU”. Glede na obravnavo obeh držav je celo menil, da se “ustanovni očetje zdaj obračajo v grobu”.
Neuspeh EU
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je podprl Ramo in širitveni proces do Tirane in Skopja označil za neuspeh EU. Opozoril je na besede srbskega predsednika Aleksandra Vučića dopoldne na Bledu, da ljudje v regiji izgubljajo zaupanje v EU.
Schmidt se je zavzel, da bi prebivalcem držav Zahodnega Balkana lahko ponudili oprijemljive koristi EU, tudi svobodnejše potovanje. Na to je pred tem namignil tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je opozoril, da vsak tretji državljan držav Zahodnega Balkana živi v eni od članic EU. Z vključitvijo regije v EU pa bodo ti ljudje znova “živeli v skupni entiteti”.
“BiH ne sme ostati zadaj”
Člana predsedstva BiH, Željko Komšić in Šefik Džaferović sta opozorila, da BiH ne sme ostati zadaj. Z vstopom v EU nihče ne bo manj Bošnjak, Hrvat, Srb, Rom ali Jud. Ljudje se bodo obrnili k evropskim vrednotam, saj je spoštovanje človekovih pravic najpomembnejše za vsakega posameznika.
Džaferović pa je menil, da bi bilo morda v pogajanjih treba relativizirati vprašanja razprtij med državami v regiji in tudi vprašanja nerešenih meja. V EU je vprašanje meja manj pomembno in tako bi lahko bilo tudi na Zahodnem Balkanu, ko bi bili znotraj povezave.
Janša je medtem opozoril, da je za širitev pomembna predvsem politična volja. Ta sicer obstaja, a to ni dovolj; za širitev je namreč potrebno soglasje članic, je spomnil in napovedal, da bodo to razpravo nadaljevali tudi na oktobrskem vrhu EU – Zahodni Balkan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!