"Danes je svet pred izbiro med demokracijo in avtokracijo," je med obiskom Tajvana dejala predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Kitajska je na obisk iz ZDA odgovorila s tridnevnimi vojaškimi vajami, na Tajvanu pa so medtem zvišali stopnjo vojaške pripravljenosti. Kljub ostrim odzivom Kitajske, pa ZDA zagotavljajo, da ne želijo spreminjati "statusa quo". Po obisku Tajvana, ki je trajal manj kot 24 ur, Pelosi azijsko turnejo nadaljuje v Južni Koreji in na Japonskem. Obisk Pelosi je bil najvišji ameriški obisk na otoku po letu 1997.
Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v torek zvečer po lokalnem času kljub številnim opozorilom Kitajske prispela na Tajvan. Danes je tam nagovorila poslance, se srečala s tajvansko predsednico Tsai Ingwen in aktivisti za človekove pravice.
Obisk Tajvana je trajal manj kot 24 ur, Pelosi pa ga je zaključila v popoldanskih urah, ko je njeno letalo odletelo proti Južni Koreji in Japonski, kjer nadaljuje svojo azijsko turnejo.
V območje zračne obrambe Tajvana vstopilo 27 kitajskih vojaških letal
Kmalu po njenem obisku je 27 kitajskih vojaških letal vstopilo v območje zračne obrambe Tajvana, je na Twitterju sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo. Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je obisk Pelosi v Taipeiju obsodila kot “izjemno nevarno delovanje ZDA” ter kot namerno spodkopavanje načela ene Kitajske in spodbujanje tajvanskih separatističnih teženj. Peking vztraja, da so najobsežnejše vojaške vaje po letu 1995, ki jih je zaradi obiska Pelosijeve začel v Tajvanski ožini in naj bi trajale do nedelje, “nujen in upravičen ukrep za zaščito nacionalne suverenosti”.
Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) je obsodila vojaške vaje kitajske vojske v Tajvanski ožini, ki jih je Peking sprožil kot odgovor na obisk. Po mnenju skupine za takšno agresivno dejavnost ni opravičila. “Nobenega opravičila ni, da bi obisk uporabili kot izgovor za agresivno vojaško dejavnost v Tajvanski ožini”, so v skupni izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7. Kitajska eskalacija po njihovi oceni tvega povečanje napetosti in destabilizacijo razmer v regiji. Ministri so Kitajsko tudi pozvali, naj vprašanja glede Tajvana rešuje po mirni poti.
Kako je potekal obisk Pelosi?
Pelosi je danes najprej obiskala tajvanski parlament, kjer je v nagovoru poslancem po poročanju BBC dejala, da želi okrepiti parlamentarno izmenjavo med ZDA in Tajvanom, Tajvan pa opisala kot “eno najbolj svobodnih družb na svetu”. Po tem, ko jo je sprejel podpredsednik tamkajšnjega parlamenta Tsai Chi-Chang, se je Pelosi srečala tudi s tajvansko predsednico Tsai Ingwen.
Ta se je predsednici predstavniškega doma ameriškega kongresa zahvalila za “neomajno podporo”. “Predsednica Pelosi ima dolge in globoke vezi s Tajvanom. Gospa predsednica, moram vam izraziti svojo hvaležnost,” je dejala tajvanska predsednica.
Pelosi pa je v svojem govoru v predsedniški palači dejala, da je danes njihova delegacija, na katero je zelo ponosna, prišla na Tajvan, da nedvoumno sporoči, da ZDA ne bodo opustile zavezanosti Tajvanu in da so ponosni na trajno prijateljstvo. “Solidarnost ZDA s Tajvanom je zdaj, bolj kot kadarkoli prej, ključnega pomena. In to je sporočilo, ki ga danes prinašam,” je dodala. “Danes je svet pred izbiro med demokracijo in avtokracijo,” je dodala. Kot je dejala, sta ZDA in Tajvan zgradila uspešno partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah. Kot je dodala, so ameriški demokrati in republikanci združeni v podpori Tajvanu.
Tajvanska predsednica pa je ob zaostrovanju razmer povedala, da na otoku krepijo obrambne zmogljivosti in bodo držali obrambno črto za demokracije v regiji.
Pred odhodom se je Pelosi srečala tudi z borci za človekove pravice, med drugim z Wuer Kaixijem, nekdanjim voditeljem prodemokratičnega gibanja na Kitajskem, ki so ga leta 1989 krvavo zatrli.
Na Tajvanu zvišali stopnjo vojaške pripravljenosti
Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je obisk iz ZDA obsodila kot “izjemno nevarno delovanje ZDA na Tajvanu” ter kot namerno spodkopavanje načela ene Kitajske in spodbujanje tajvanskih separatističnih teženj. Kitajski zunanji minister Wang Yi je obisk Pelosi danes označil kot “popolno farso”, in opozoril, da se bodo tisti, ki se igrajo z ognjem, opekli.
V odgovor na obisk je Kitajska v morju okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške. Na Tajvanu so zato zvišali stopnjo vojaške pripravljenosti, oblasti pa so sporočile, da bodo sprejele ukrepe, da zagotovijo varnost in stabilnost na otoku. Na Tajvanu tudi pravijo, da kitajske vojaške vaje pomenijo vdor v tajvanski teritorialni prostor in kršitev pravil Združenih narodov.
Tajvanska predsednica je v odzivu na poteze Kitajske dejala, da gre za nepotrebno reakcijo in da Tajvan ostaja zavezan ohranitvi statusa quo.
Medtem ko del manevrov že poteka, naj bi se v četrtek začele še nove vaje, ki bodo po navedbah Pekinga vključevale uporabo pravega streliva dolgega dosega in naj bi se tajvanski obali ponekod približale na le 20 kilometrov. Uradni Taipei svari, da bi lahko ti načrti ogrozili tajvanska ključna pristanišča in urbana središča, tajvanska vojska pa je danes opozorila, da otoku zaradi vaj grozi pomorska in zračna blokada. Zaradi vaj se Tajvan s sosednjo Japonsko in Filipini pogovarja za alternativne letalske poti.
Na Kitajskem veliko zanimanje za obisk Pelosi
Obisk Pelosi na Tajvanu je sprožil veliko zanimanja na kitajskem družbenem omrežju Weibo, ki ga mnogi primerjajo s Twitterjem. Med temami, ki najbolj odmevajo na omrežju, je napoved Kitajske, da bo v bližini Tajvana izvedla vojaške vaje, in pozivi iz Tajpeja, kjer naj bi ljudje Pelosi z vzkliki pozivali, naj odide. Kot piše BBC, imajo številni komentarji na družbenem omrežju, ki je sicer strogo nadzirano, nacionalistični prizvok.
Kitajska je medtem danes vztrajala, da so najobsežnejše vojaške vaje po letu 1995, ki jih je zaradi obiska predsednice ameriškega predstavniškega doma začela v Tajvanski ožini in naj bi trajale do nedelje, “nujen in upravičen ukrep zaščito nacionalne suverenosti”. Kot je še poudarila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying, so z vidika Pekinga v aktualnem sporu zaradi obiska Pelosi ZDA provokator, Kitajska pa žrtev. “Skupna provokacija ZDA in Tajvana je bila prva, Kitajska upravičena obramba ji je sledila,” je dodala.
Obisk Pelosi sovpada z nekaterimi gospodarskimi ukrepi, ki jih je sprožila Kitajska. Tako je v sredo Kitajska ustavila uvoz agrumov (grenivk, limon, pomaranč ter drugih sadežev) in nekaterih ribjih proizvodov s Tajvana. V ločeni izjavi je sicer kitajska carina sporočila, da je prekinitev uvoza posledica “zatiranja škodljivcev” in “prekomernih ostankov pesticidov”. Kot razlog za zaustavitev ribjih proizvodov pa so navedli “preprečevanje covida”. Kitajsko ministrstvo za trgovino je prav tako nemudoma ustavilo izvoz peska na otok, ključne komponente za proizvodnjo čipov. Na Tajvanu sicer pravijo, da jih prekinitev uvoza kitajskega peska ne bo prizadela, saj v zadnjih letih pri proizvodnji uporabijo manj kot odstotek kitajskega peska.
Bela hiša pričakovala takšen odziv Pekinga
Svetovalec za državno varnost v Beli hiši John Kirby je na tiskovni konferenci povedal, da podrobno spremljajo potovanje Pelosi na Tajvanu in da so sprejeli vse ustrezne ukrepe za njeno varnost. Poudaril je še, da je obisk popolnoma v skladu z dolgoletno politiko ene Kitajske in da si ZDA ne želijo spreminjati “statusa quo” na katerikoli strani. O obisku Pelosi je bil obveščen tudi kitajski predsednik Ši, s katerim se je pred dnevi po telefonu pogovarjal ameriški predsednik Joe Biden.
V Beli hiši podrobno spremljajo tudi poteze Pekinga, ki je napovedal več letalskih vojaških vaj na območju okoli Tajvana. “Žal smo tak odziv pričakovali,” je dejal Kirby in dodal, da ZDA ne iščejo morebitne nove krize. “Pripravljeni pa smo, da se odzovemo na kakršnokoli potezo Pekinga,” je še sporočil ameriški svetovalec za državno varnost.
Kratko ozadje kitajsko-tajvanskega spora
Čeprav ima Tajvan svoje politično vodstvo vse od leta 1949, ga Peking šteje kot del svojega ozemlja. Kitajska se je zavezala, da bo ščasoma Tajvan združila in povezala s celino, pri tem pa, če bo potrebno, uporabila tudi silo. Tajvan ima sicer v mednarodni skupnosti zaradi moči in vpliva velike Kitajske malo “prijateljev”. Neodvisnost Tajvana priznava samo 13 držav.
To so: Vatikan, Belize, Gvatemala, Haiti, Honduras, Maršalovi otoki, Nauru, Palau, Sveti Vincent in Grenadine, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Paragvaj in Tuvalu.
Še pred nekaj leti je Tajvan priznavalo 21 držav, vendar so Panama, Dominikanska republika, Burkina Faso, Salvador, Kiribati, Salomonovi otoki in Nikaragva priznanje Tajvana preklicale in ga priznale kot del Kitajske.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje