V senci teroristične grožnje se po Evropi plazi še ena velika varnostna grožnja: trgovina s kokainom. Ali – kot je v sredo v Bruslju dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas: "Največje tržišče za kokain na svetu ni več Amerika, pač pa Evropa, ki zelo hitro postaja tudi svetovno središče za trgovino z drogami." S poslom južnoameriških narko kartelov pa v Evropo prihajajo tudi najhujše oblike organiziranega kriminala. Od umorov in mučenj do streljanj in ugrabitev. In kaj zdaj? Bruselj trdi, da načrt za spopad v tej vojni, v kateri trenutno zmagujejo karteli, naposled vendarle ima.
V tednu, ko so zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu nekatere države, med njimi tudi Slovenija, dvigovale oceno ogroženosti pred morebitnimi terorističnimi napadi in se odločale tudi za uvedbo mejnih kontrol, so se v Bruslju ukvarjali še z eno resno grožnjo.
Oziroma, kot so zapisali v Evropski komisiji, z “eno najpomembnejših varnostnih groženj, s katerimi se danes sooča Evropska unija”.
“Največje tržišče za kokain na svetu ni več Amerika, pač pa Evropa, ki zelo hitro postaja tudi svetovno središče za trgovino z drogami,” je v sredo v Bruslju dejal Margaritis Schinas, podpredsednik Evropske komisije in komisar iz Grčije, ki skrbi za zaščito evropskega načina življenja.
Evropa namreč beleži rekordne zasege kokaina. V letu 2021 so ga zasegli več kot tristo ton. To je petkrat več kot pred desetletjem.
Pri tem pa se preiskovalci in drugi borci proti trgovini s prepovedanimi drogami dobro zavedajo, da so dejanske količine kokaina, ki pridejo v Evropo, bistveno večje.
Jacques Vandermeiren, šef pristanišča v Antwerpnu, je za bruseljski Politico dejal: “Predvidevamo, da uspemo zaseči največ petnajst odstotkov vsega kokaina, ki prispe v pristanišči v Antwerpnu in v Rotterdamu.”
Podobno je za britanski Guardian ocenil Laurent Laniel iz evropskega centra za nadzor nad drogami: “Govorimo o rekordnih količinah, a to so samo količine, ki jih uspemo zaseči. In v tej bitki trenutno ne zmagujemo.”
Kar dve tretjini rekordnih količin zaseženega kokaina v letu 2021 sta iz Južne Amerike v Evropo prispeli skozi pristanišča na Nizozemskem (Rotterdam), v Belgiji (Antwerpen) in Španiji (Valencija).
“Kot igrica udarimo krtka”
Ko so se v teh pristaniščih začeli večji zasegi te prepovedane droge, so južnoameriški narko karteli poiskali druga evropska pristanišča, v katerih je bil nadzor nad tovorom slabši.
“To je kot igrica udarimo krtka. Takoj, ko uspeš obvladati eno pristanišče, se isti problem že pojavi v drugem,” je zapisal Politico.
Lani so tako o rekordnih zasegih poročali iz Francije. Zasegli so 27 ton kokaina, od tega dve tretjini v pristanišču La Havre v Normandiji. Letos je bila tarča narko kartelov Švedska, od koder prav tako že poročajo o rekordnih zasegih kokaina.
Luknje v nadzoru tovora so narko karteli letos namreč našli v Helsingborgu, manjšem švedskem pristanišču na jugu države, ki že velja za največja vrata, skozi katera trenutno v Evropo iz Južne Amerike prihaja kokain.
A skupaj z rekordnimi količinami te droge se v Evropo plazijo tudi najhujše oblike organiziranega kriminala.
Južnoameriški karteli in tihotapci namreč “sklenejo posel” z evropskimi kriminalnimi tolpami in se z njimi povežejo. Na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji so že videli umore, mučenja, bombne napade in streljanja, povezana s trgovino z drogami.
Kot je zapisal Guardian, so na dan prišli tudi že načrti kriminalnih tolp o ugrabitvah nekaterih politikov in ministrov.
Preiskovalci so v zadnjih letih aretirali tudi nekaj pristaniških delavcev in voznikov tovornjakov, ki v trgovini z drogo sodelujejo. Eden od njih, iz Francije, je na sojenju povedal, da se je “težko upreti skušnjavi, kako v nekaj urah zaslužiti letno plačo”.
Drugi pa pripovedujejo tudi o tem, da jim karteli in njihovi “evropski sodelavci” zagrozijo, da bodo ubili ali mučili njihove žene in otroke, če ne bodo sodelovali. Organizirane tolpe pristaniške delavce tudi ugrabljajo, leta 2020 so enega izmed njih, 40-letnega očeta štirih otrok, pretepli do smrti in njegovo truplo odvrgli za šolskim poslopjem.
Izjemno donosen posel na novem, torej evropskem tržišču
Narko karteli člane evropskih kriminalnih tolp, pristaniške delavce, voznike tovornjakov in druge, ki sodelujejo pri tihotapljenju kokaina, izjemno dobro plačajo. Tudi do 100.000 evrov za sodelovanje v eni sami operaciji, poroča Guardian. Še vedno se jim to zelo izplača. V Kolumbiji za kilogram te droge namreč odštejejo okoli tisoč dolarjev, nato pa ta isti kilogram na evropskem trgu prodajo za 35.000 evrov. Gram kokaina v Evropi stane med 50 in 70 evri, kar je več kot v Ameriki.
Na ameriškem trgu narko karteli skorajda ne morejo več širiti svojega posla, trg je namreč že zaseden in zasičen. Zato so se usmerili v Evropo, kjer je bilo po ocenah Europola leta 2021 okoli 3,5 milijona uživalcev te droge, kar je štirikrat več kot pred dvajsetimi leti. Vrednost “evropskega kokainskega trga” pa Europol ocenjuje tja do 10 milijard evrov.
V zadnjem desetletju narašča tudi proizvodnja koke v Boliviji, Kolumbiji in Peruju, kokain je tudi za 40 odstotkov čistejši, kot je bil nekoč.
Bruseljski načrt za spopad v vojni, v kateri trenutno zmagujejo karteli
“Danes napovedujemo niz ukrepov za večjo odpornost pristanišč in razbitje kriminalnih tolp,” je v sredo v Bruslju najavil evropski komisar Margaritis Schinas.
Njegova kolegica, evropska komisarka za notranje zadeve in Švedinja Ylva Johansson, je dodala: “Grožnja organiziranega kriminala in trgovine z drogami je v Evropi vse večja in vpliva tudi na nedolžne ljudi in otroke, ki se znajdejo v navzkrižnem ognju tolp. Rekla sem že, da potrebujemo mrežo, ki se bo lahko spopadla s to kriminalno mrežo. In to, kar predstavljamo danes, je pomemben korak na poti do tega cilja.”
In kaj je v tem težko pričakovanem paketu ukrepov Evropske komisije, od katerega si EU obeta učinkovit spopad s tihotapci drog?
Med ukrepi so ustanovitev Zveze evropskih pristanišč za njihovo bolj povezano in usklajeno delovanje, kadrovske okrepitve v pristaniščih in na drugih logističnih vozliščih ter uporaba najnovejših tehnologij za preverjanje tovora.
Razbitje kriminalnih združb si Evropska komisija obeta z okrepljenim sodelovanjem med specializiranimi tožilstvi in sodišči, s preverjanjem denarnih tokov, ki bi lahko izrisali seznam članov organiziranih tolp, ki bi jih bilo nato mogoče slediti tudi s pomočjo schengenskega sistema za obveščanje.
Med ukrepi Evropske komisije je tudi izmenjava najboljših praks in smernic za preprečevanje pranja denarja in prelivanja denarja iz nezakonite trgovine z drogami v zakonite poslovne operacije. Prav tako se namerava komisija povezati s pravosodnimi organi v državah zunaj EU za hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij ter sodelovati v skupnih policijskih akcijah na poteh tihotapljenja drog.
“Sodelovanje s partnerji po vsem svetu bo močno, da bi zatrli glavne dobavne poti. Začeli bomo z našimi latinskoameriškimi partnerji, ki jih bom obiskal konec meseca,” je v sredo v Bruslju dejal komisar Schinas.
Tudi v Sloveniji uporaba kokaina narašča
Ko so Institutu Jožef Stefan letos opravili vsakoletno raziskavo SCORE 2022, je postalo jasno, da je analiza odpadnih voda pokazala naraščajočo uporabo kokaina tudi pri nas. Največ sledi benzoilekgonina, ki je biomarker kokaina, so našli v Ljubljani. Po vrsti si nato sledijo Koper, Novo mesto, Domžale – Kamnik, Maribor, Velenje in Kranj.
“Če podatke o masnih pretokih biomarkerjev nedovoljenih drog preračunamo na uporabo, sta med preučevanimi drogami v Sloveniji najbolj razširjena kokain in kanabis oziroma THC,” so marca dejali na Institutu Jožef Stefan. In dodali, da so rezultati pokazali še, da je uporaba kokaina in THC-ja v Ljubljani konstantna, v Mariboru uporaba kokaina narašča, na območju Domžale – Kamnik je konstantna uporaba kanabisa, narašča pa uporaba kokaina, medtem ko je uporaba amfetamina upadla. Za preostala slovenska mesta so imeli raziskovalci tedaj še premalo premalo podatkov, a so zaznali, da je v porastu predvsem uporaba kokaina.
In če za konec pogledamo še, kako je videti seznam dvajsetih evropskih mest, kjer je uporabe kokaina največ, vidimo, da na tem seznamu ni nobenega slovenskega mesta. Daleč v osredju je Antwerpen, torej pristaniško mesto v Belgiji, ki so ga karteli leta 2021 izdatno uporabljali za tihotapljenje kokaina v Evropo. Na tem neslavnem seznamu pa so med drugim tudi Amsterdam, Bruselj, Zürich, Ženeva, Valencija, Barcelona, Lizbona, Utrecht, Kopenhagen, Bern, Berlin, Praga …
Zlasti na severu Evrope in v Bruslju zaradi trgovine s kokainom, uporabe kokaina in kriminala, ki pride s tem, gorijo že vsi alarmi. Pri nas za zdaj (še) ne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje