Po začetku ruskega napada na Ukrajino so se plačila Slovenije v Rusijo precej povečala, saj sta nafta in plin dražja.
Odkar je Ruska federacija 24. februarja začela vojaški napad na Ukrajino, številne države sprejemajo ukrepe, namenjene ohromitvi ruskega gospodarstva in sposobnosti ruske države, da financira vojaške operacije. Vendar Evropska unija še ni omejila uvoza ruskega plina in nafte, kar je ključni prihodek ruskega proračuna.
Vrednost uvoza v Slovenijo zrasla
Do 3. junija, ko je poteklo prvih 100 dni vojne, je Rusija s prodajo nafte, plina in premoga zaslužila okoli 93 milijard evrov, ocenjuje mednarodni Center za raziskave s področja energije in čistega zraka (CREA). Tako naj bi bili prihodki Rusije iz prodaje fosilnih goriv od marca do junija na približno takšni ravni kot pred vojno. Največji naj bi bili marca, nato pa naj bi nekoliko upadli.
Drugače pa je bilo z uvozom iz Rusije v Slovenijo, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Medtem ko se je izvoz iz Rusije v Evropsko unijo aprila zmanjšal, je Slovenija v Rusijo aprila plačala veliko več kot marca. Vrednost slovenskega uvoza iz Rusije se je aprila povečal iz malo manj kot 100 milijonov evrov na 143 milijonov evrov.
Več kot 90 odstotkov ruskega uvoza v Slovenijo so predstavljali mineralni produkti. V to skupino sodita zemeljski plin in nafta, a tudi na primer rudnine in cement. Katere mineralne produkte so uvažale članice EU, iz podatkov, ki nam jih je poslal Eurostat, ni razvidno.
Ti podatki pa kažejo, da je dvig cen glavni razlog za povečanje vrednosti slovenskega uvoza iz Rusije dvig cen. Slovenija je tako Rusiji aprila plačala veliko več kot februarja, čeprav je uvozila enako količino mineralnih produktov. Povprečna cena mineralnih produktov, ki jih je Slovenija kupila od Rusije, se je med januarjem in aprilom podvojila iz 0,54 evra na kilogram na 1,12 evra na kilogram. Za celotno EU je zrasla “samo” za 38 odstotkov, iz 0,55 na 0,76 evra na kilogram.
Nafta in plin sta se podražila
Iz podatkov slovenskega statističnega urada (SURS), ki še ne vključujejo letošnjega aprila, je jasno, da Slovenija iz Rusije od začetka vojne kupuje predvsem nafto in plin. Podatkov za april SURS še nima, marca pa sta nafta in plin predstavljala več kot 80 odstotkov celotnega uvoza iz Rusije. Njune količine so se zmanjšale, večja pa je njuna cena.
Februarja je Slovenija za 55 milijonov kilogramov nafte Rusiji plačala dobrih 41 milijonov evrov ali 0,75 evra na kilogram. Marca se je cena dvignila za 20 centov na kilogram ali 28 odstotkov, saj je za 35 milijonov kilogramov plačala 33,4 milijona evrov, kažejo podatki SURS.
Cena plina pa se je povečala za več kot trikrat, iz 0,42 na 1,33 evra za kilogram. Februarja je Slovenija iz Rusije uvozila 26,6 milijona kilogramov plina za 11 milijonov evrov, marca pa 16,6 milijona kilogramov za dobrih 22 milijonov evrov.
Tako se je delež ruske nafte v celotnem uvozu nafte v Sloveniji zmanjšal iz približno 16 na približno 11 odstotkov. Pri plinu pa je delež ruskega v marcu ostal približno 35 odstoten, podobno kot februarja.
Direktor Geoplina Marjan Eberlinc je sicer nedavno dejal, da je ves plin v Sloveniji posredno iz Rusije. Za nafto tega podatka ni.
Petrol: Količine odvisne od predvidene prodaje
V največjem slovenskem naftnem trgovcu Petrol pravijo, da količine nabavljene nafte načrtujejo glede na predvideno prodajo. Podatkov o nabavljenih količinah in cenah nam niso razkrili, a zatrjujejo, da goriva ne kupujejo na zalogo. Večja vrednost uvoza nafte je tako posledica višjih cen, pravijo. Pričakovati je tudi nadaljnje podražitve, so dodali.
V Geoplinu, slovenskem uvozniku zemeljskega plina, so bili v odgovorih še bolj skopi. Pojasnili so samo, da plin kupujejo na podlagi dolgoročnih pogodb. “Zaradi politike varovanja poslovnih skrivnosti, izhajajočih iz bilateralnih sporazumov s poslovnimi partnerji, žal ne moremo razkriti drugih podatkov, pri čemer vas vljudno prosimo za razumevanje,” so pojasnili.
Nekatere države so zelo zmanjšale uvoz iz Rusije
Rusija je torej od začetka vojne izvozila za 93 milijard evrov fosilnih goriv, od tega pa za 57 milijard evrov (61 odstotkov) v Evropsko unijo, ocenjuje CREA. Članice EU Švedska, Litva, Finska in Estonija so zmanjšale uvoz za več kot polovico, medtem ko je bilo zmanjšanje v Nemčiji, drugi največja uvoznica ruskih fosilnih goriv, skromno. Največ fosilnih goriv Rusija izvozi v Kitajsko.
V novih pogodbah za dobavo nafte Rusija ponuja popuste. Kot so poročali mediji, jih koristita predvsem Indija in Kitajska, a tudi članice EU Francija, Nizozemska in Belgija. Kljub popustom pa Rusija nafto prodaja po višjih cenah kot pred vojno in tako kljub manjšim količinam uspe ohraniti enako visoke prihodke iz uvoza fosilnih goriv kot pred vojno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje