Oglaševanje

Podnebni vrh se spreminja v farso: iz osnutka dogovora izginila fosilna goriva

author
P. P.
22. nov 2026. 11:14
fosilna goriva
Podnebni dogovor, ki sta ga pripravili Turčija in Avstralija, namreč kljub nasprotovanju številnih držav še vedno ne vsebuje izrecnega poziva k opuščanju fosilnih goriv. | Foto: PROFIMEDIA

Podnebna konferenca Združenih narodov COP31 v turški Antalyi se je zavlekla že v drugi dan podaljšanih pogajanj, dogovor pa ostaja negotov. Največje razhajanje med skoraj 200 državami povzroča vprašanje opuščanja fosilnih goriv. Najnovejši osnutek sklepnega dokumenta namreč ne omenja niti premoga, nafte in plina, čeprav številne države zahtevajo jasnejše zaveze za zmanjševanje njihove uporabe. Evropska unija opozarja, da je bolje ostati brez dogovora kot sprejeti slabega.

Oglaševanje

Pogajalci na podnebni konferenci ZN COP31 so v nedeljo zgodaj zjutraj prejeli nov, predvidoma zadnji osnutek sklepnega dogovora, vendar je njegova usoda še vedno negotova. Besedilo, ki sta ga pripravili Turčija in Avstralija, namreč kljub nasprotovanju številnih držav še vedno ne vsebuje izrecnega poziva k opuščanju fosilnih goriv, poročata francoska tiskovna agencija AFP in Reuters.

Novi predlog se le posredno sklicuje na dogovor s podnebne konference COP28 v Dubaju leta 2023, na kateri so se države prvič dogovorile o potrebi po opuščanju fosilnih goriv v energetskih sistemih.

Od takrat je vprašanje uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina postalo eno najspornejših področij mednarodnih podnebnih pogajanj.

predsedujoči konferenci COP31, turški minister za okolje Murat Kurum
Predsedujoči konferenci, turški minister za okolje Murat Kurum | Foto: PROFIMEDIA

Predsedujoči konferenci, turški minister za okolje Murat Kurum, je kljub temu optimističen. Po njegovih besedah so pripravili besedilo, s katerim bi se lahko strinjale vse države. Toda številni pogajalci in okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da novi predlog ne prinaša zadostnega napredka.

EU grozi, da dogovora ne bo podprla

V ozadju pogajalskega zastoja je predvsem nasprotovanje držav proizvajalk nafte, med katerimi izstopa Savdska Arabija, jasnejši zavezi o zmanjševanju uporabe fosilnih goriv.

Po poročanju AFP približno 130 držav podpira vključitev izrecnega poziva k prehodu stran od fosilnih goriv v končni dogovor. Med njimi so članice Evropske unije, nekatere afriške in latinskoameriške države ter otoške države, ki jih podnebne spremembe še posebej ogrožajo.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je pred predstavitvijo zadnjega osnutka opozoril, da pri ključnih vprašanjih kompromisa še ni. Kot je poročala irska javna radiotelevizija, je poudaril, da je bolje ostati brez dogovora kot sprejeti slabega.

Neimenovani predstavnik EU je bil po objavi novega osnutka še ostrejši. Za AFP je ocenil, da gre za korak nazaj, in opozoril na zelo realno možnost, da se konferenca zaključi brez dogovora. "Danes sem bolj pesimističen kot včeraj," je dejal.

Podobno je nemški predstavnik opozoril, da je položaj težak, izid pa negotov. Po njegovih besedah se države proizvajalke nafte odločno upirajo ostrejšim zavezam.

Večji poudarek na zajemanju ogljika

Še eno pomembno nesoglasje povzroča predlog za pospešeno uporabo tehnologij za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida.

Gre za tehnologije, ki omogočajo prestrezanje dela izpustov ogljikovega dioksida, preden ti dosežejo ozračje, in njegovo nadaljnjo uporabo ali shranjevanje pod zemljo.

Takšne rešitve zagovarjajo predvsem naftna in plinska podjetja, ki v njih vidijo možnost nadaljnje uporabe fosilnih goriv ob zmanjševanju izpustov.

Kritiki pa opozarjajo, da so tehnologije drage, njihova učinkovitost odvisna od načina uporabe in da ne morejo nadomestiti zmanjševanja porabe fosilnih goriv.

Kot poroča AP, najnovejši osnutek predvideva pospešitev razvoja zajemanja ogljika v svetovnem obsegu, pri čemer kot cilj omenja zmogljivosti zajema milijardo ton.

Za okoljevarstvene organizacije je posebej problematično, da dokument spodbuja razvoj teh tehnologij, hkrati pa ne vsebuje jasnejše zaveze o prehodu stran od premoga, nafte in plina.

Do leta 2035 bi povečali delež električne energije

Slovenija, Ljubljana, 11.07.2016, 11. Julij 2014 Polnilnica za elektricne avtomobile stoji ob Grand Hotelu Union na Miklosicevi ulici. Promet, energija, elektrika, polnjenje Foto :Ziga Zivulovic jr. /BOBO
Eden konkretnih ciljev je povečanje deleža električne energije v svetovni končni porabi energije na 35 odstotkov do leta 2035. | F.A.BOBO / ZIGA ZIVULOVIC JR.

Najnovejši predlog kljub razhajanjem vključuje tudi nekaj konkretnejših ciljev.

Eden najpomembnejših je povečanje deleža električne energije v svetovni končni porabi energije na 35 odstotkov do leta 2035. Danes ta delež znaša približno petino.

To bi pomenilo hitrejšo elektrifikacijo prometa, ogrevanja in industrije, torej postopno nadomeščanje neposredne uporabe fosilnih goriv z električno energijo.

Vendar samo povečanje porabe električne energije še ne zagotavlja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Za podnebne učinke je pomembno tudi, iz katerih virov je elektrika proizvedena.

Okoljevarstvene organizacije zato opozarjajo, da mora elektrifikacijo spremljati hitro povečevanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Revnejše države zahtevajo več denarja

COP31
Če državam ne bo uspelo doseči soglasja, bi se lahko konferenca zaključila brez skupnega sklepnega dogovora. | Foto: PROFIMEDIA

Poleg fosilnih goriv in novih tehnologij ostaja nerešeno tudi vprašanje financiranja prilagajanja podnebnim spremembam.

Revnejše države opozarjajo, da že občutijo posledice pogostejših suš, poplav, vročinskih valov in dvigovanja morske gladine, vendar nimajo dovolj sredstev za zaščito prebivalstva in infrastrukture.

Med pogajanji se je pojavljal cilj, da bi financiranje prilagajanja podnebnim spremembam do leta 2035 povečali na najmanj 120 milijard dolarjev letno. Najnovejši osnutek pa ne vsebuje več takšne konkretne finančne zaveze.

To je povzročilo dodatno nezadovoljstvo med državami v razvoju, ki od bogatejših držav pričakujejo večjo finančno podporo.

Minister za okolje Antigve in Barbude Michael Joseph je za AFP izrazil razočaranje nad zadnjim predlogom in poudaril, da v sedanji obliki z njim težko soglaša.

Za številne manjše otoške države je vprašanje financiranja še posebej pomembno, saj jih dvigovanje morske gladine in vse močnejše vremenske ujme neposredno ogrožajo.

Kaj na konferenci zagovarja Slovenija?

Polona Rifelj
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj | Foto: Borut Živulović/F.A.BOBO

Na konferenci COP31 sodeluje tudi slovenska delegacija, ki jo vodi ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj.

Po njenih besedah Slovenija podpira skupno stališče držav EU, pri čemer pa posebej poudarja tri področja. Med njimi je izpostavila podporo prehodu na čisto energijo, ki pa mora vključevati vse nizkoogljične vire. "Podnebni ukrepi morajo biti izvedljivi ter zagotavljati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva," je dodala.

Po mnenju Slovenije tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida lahko predstavljajo del rešitev, predvsem v industriji, vendar ne smejo postati cilj same po sebi.

Kot tretje pa je za našo državo pomembno vprašanje financiranja. "Skladno z obveznostmi razvitih držav Slovenija že prispeva v mednarodne podnebne in okoljske sklade, med drugim v zeleni podnebni sklad, svetovni sklad za okolje ter sklad za odzivanje na izgube in škode," je spomnila ministrica.

Se lahko konferenca konča brez dogovora?

Konferenca v Antalyi bi se morala zaključiti že v petek, vendar so pogajanja zaradi velikih razhajanj podaljšali.

V soboto zvečer so številni predstavniki držav že zapustili prizorišče, saj so imeli predvidene odhode domov. To dodatno otežuje sprejemanje sklepnih odločitev.

Kurum je države pozval h kompromisu in zagotovil, da se razlike med njihovimi stališči zmanjšujejo. Toda predstavniki EU in več drugih držav ostajajo nezadovoljni s predlaganim besedilom.

Če državam ne bo uspelo doseči soglasja, bi se lahko konferenca zaključila brez skupnega sklepnega dogovora.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih