Kaj imata s Pelješkim mostom vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik in mejni prehod pri Gradiški v Republiki Srbski? In kako je BiH s svojim pogojevanjem zagotovila, da je Hrvaška zgradila Pelješki most in ne cestnega koridorja skozi Neum?
Pri projektu Pelješkega mostu, ki so ga slavnostno odprli v torek, ima Bosna in Hercegovina veliko vlogo, v povzetku političnega ozadja projekta piše hrvaški časnik Jutarnji list. Zaradi pogojev in groženj, ki jih je postavljalo vodstvo BiH, je Hrvaška postavila most – ne pa prometnega koridorja skozi Neum – in zaradi tega je Hrvaška z Miloradom Dodikom, srbskim članom predsedstva predsedstva BiH, izpeljala projekt “most za most”.
Dodik je bil za Hrvaško tako pomemben, da mu je opozicija v Republiki Srbski ironično čestitala za odprtje Pelješkega mostu. “Verjamem, da je srečen, tako kot njegovi naročniki iz Zagreba, ” je na spletnem omrežju Facebook zapisala predstavnica Stranke demokratičnega napredka Jelena Trivić. Dodala je, da si bodo ljudje Dodika po njegovem odhodu iz politike zapomnili izključno po zastopanju hrvaških interesov in korupciji.
Pelješac je polotok, vendar se hrvaške celine drži na jugu, v delu države, ki je odrezan od preostalega dela. Vmes je ozemlje Bosne in Hercegovine, ki ima samo tam, v obmorskem mest Neum in okolici, neposreden stik z morjem.
Hrvaška in BiH sta se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dogovorili, da bo BiH omogočala Hrvaški nemoten prehod skozi Neum, Hrvaška pa bo BiH omogočala nemoteno uporabo pristanišča Ploče, ki leži na Hrvaškem, približno 20 kilometrov severno od Neuma. Dogovor pa nikoli ni bil potrjen v hrvaškem saboru.
Oblasti v BiH so se razburile ob vsaki omembi gradnje mostu na Pelješac, piše Jutarnji list. Trdile so, da bi most Bosni in Hercegovini zaprl pot na odprto morje, in zahtevale, da se najprej reši vprašanje morske meje med državama. Tako stališče je zavzel tudi Željko Komšić, aktualni predstavnik hrvaškega naroda v predsedstvu BiH. Skupaj s predstavnikom Bošnjakov Šefikom Džaferovićem sta 16. marca 2019 glasovala za sklep, po katerem bi BiH lahko tožila Hrvaško, če ne bi ustavila gradnje mostu.
Sklep bi bil sprejet samo, če bi bilo predsedstvo soglasno, a ni bilo. Proti je glasoval Dodik, ki v predsedstvu zastopa Republiko Srbsko, entiteto BiH, v kateri je večina prebivalstva srbske narodnosti. Njegovo odločitev je z dvotretjinsko večino podprla tudi skupščina Republike Srbske, s tem pa je bilo konec možnosti, da bi BiH po pravni poti ustavila gradnjo Pelješkega mostu, piše Jutarnji list. Na spodnji fotografiji so od leve proti desni Komšić, Dodik in Džaferović.
Projekt “most za most”
Dodik je trdil, da je Pelješki most v “vitalnem nacionalnem interesu Srbov”, vendar praktično nihče ne verjame, da je ta njegova izjava iskrena.
V resnici je šlo za projekt “most za most”, pojasnjujejo v Jutarnjem listu. Skupščina Republike Srbske je odločitev o Pelješkem mostu sprejela 18. julija 2019, dva dni po svečanem podpisu dogovora o gradnji mostu na Savi pri Gradiški, mestu v Republiki Srbski na meji s Hrvaško. S tem mostom, ki naj bi se ga začelo uporabljati čez približno dve leti, bo nastal nov mejni prehod, ki bo za Republiko Srbsko zelo pomemben, na Hrvaškem pa je bilo toliko interesa zanj. Kljub temu pa bo Hrvaška plačala polovico stroška gradnje.
Prvi poskus gradnje je bil ustavljen zaradi pomanjkanja denarja
Jutarnji list v svojem povzetku političnega ozadja opozarja tudi na hrvaške notranjepolitično dogajanje in na dejstvo, da Dodik ni bil edini v BiH, ki je pomembno prispeval k izgradnji Pelješkega mostu.
Že leta 2007, v času premierja Iva Sanaderja iz stranke HDZ, je konzorcij treh hrvaških podjetij zmagal na razpisu za gradbena dela, potem ko je obljubil, da bo most zgradil za 1,95 milijarde kun (približno 266 milijonov evrov).
Končati bi morali do 12. maja 2012, vendar je gradnja tekla zelo počasi, ker je primanjkovalo denarja. Junija 2010 pa so se dela povsem ustavila. Naslednje leto jih je takratna premierka Jadranka Kosor, ki je bila prav tako iz HDZ, poskušala ponovno zagnati v želji, da bi bila končana do leta 2017. Njena prizadevanja so se končala, ko je HDZ izgubil parlamentarne volitve konec leta 2011.
Takrat je slavila stranka SDP, ki se je že pred volitvami odločila, da bo dogovor o gradnji prekinila. To se je zgodilo v drugi polovici 2012.
Takratna vlada je imela velike težave z javnimi financami, predvsem z visokim javnim dolgom, zato je ustavila več infrastrukturnih projektov, je za Jutarnji list povedal takratni hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić. Zavedali so se, je še pojasnil, da bodo lahko Pelješki most zgradili samo z denarjem Evropske unije, vendar do njega niso mogli, ker Hrvaška še ni bila članica. To je postala julija 2013.
Namesto mostu cestni koridor
Hrvaška vlada je namesto gradnje Pelješkega mostu začela pripravljati projekt cestnega koridorja skozi Neum, torej čez ozemlje BiH. Načrtovali so šest kilometrov dolgo cesto, ki bi bila ograjena z žico in nadzirana z videokamerami. Hrvaška bi imela koncesijo za upravljanje s cesto, njena lastnica pa bi bila BiH, a bi jo lahko uporabljala šele po vstopu v EU.
Hajdaš Dončić je za Jutarnji list dejal, da so projekt pripeljali precej daleč, nato pa je začela BiH gradnjo koridorja pogojevati z gradnjo podobnega koridorja od svojega ozemlja do pristanišča Ploče. Zato sta se Hajdaš Dončič in takratni hrvaški premier Zoran Milanović leta 2013 odločila, da je gradnja mostu na Pelješac najboljša rešitev. Milanović je zdaj hrvaški predsednik in se je tudi udeležil odprtja mostu.
Tistega leta je hrvaška vlada pozvala zagrebško gradbeno fakulteto in slovensko podjetje Ponting, da predstavita svoje ideje za ta projekt. Na fakulteti so se odločili za gredni most, vendar je bil izbran načrt visečega mostu, ki ga je pripravil Ponting oziroma inženir Marjan Pipenbaher. Z njim se je novinarka N1 Sarah Neubauer o Pelješkem mostu pogovarjala avgusta lani.
V času Milanovićeve vlade je Hrvaška v Bruslju intenzivno lobirala za evropsko financiranje, vendar je Avstrijec Johannes Hahn, takratni evropski komisar za regionalno politiko, stal na strani BiH, so poročali v Jutarnjem listu. Stvari so se spremenile po letu 2014, ko je Hahna zamenjala Romunka Corina Crețu, na mesto komisarke za promet pa je prišla Slovenka Violeta Bulc, še pišejo v časniku. Leta 2017 je Evropska komisija odločila, da bo EU prispevala 85 odstotkov denarja za most, ki je stal približno 420 milijonov evrov.
Bulc je za N1 včeraj povedala, da je pomagala pri razrešitvi konflikta, ki ga je imela Hrvaška z BiH, sicer pa s Pelješkim mostom ni imela nič. “Financiran je bil iz kohezijskih sredstev, iz hrvaške ovojnice na osnovi operativnega načrta, ki je del regionalne politike in je v času mojega mandata sodila pod komisarko Crețu,” je pojasnila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!