Zvečer se bo iztekel rok za sestavo vladne koalicije pod taktirko vodje sredinske stranke Ješ Atid Jairjem Lapidom. Poslanci bodo prav tako izvolili izraelskega predsednika.

Manj kot dva tedna za tem, ko so predstavniki Izraela in Palestinci v Gazi sklenili premirje, je pred izraelsko politiko ključen dan. Jairju Lapidu, vodji sredinske stranke Ješ Atid, ki se je na parlamentarnih volitvah spomladi uvrstila na drugo mesto, se namreč izteče rok za za sestavo vladne koalicije.

Parlamentarne volitve, četrte v dveh letih, so v Izraelu potekale 23. marca. Največ sedežev v 120-članskem knesetu je osvojila stranka Likud Benjamina Netanjahuja, ki položaj izraelskega premierja neprekinjeno opravlja od leta 2009. Ker nacionalistu in konservativcu Netanjahuju po volitvah ni uspelo sestaviti vlade z večinsko podporo kneseta, je izraelski predsednik Reuven Rivlin mandat za sestavo vlade podelil Lapidu (Ješ Atid).

Da je Lapid na dobri poti, da sestavi vlado z večino v parlamentu, je bilo znano v nedeljo, ko je vodja desne stranke Jamina Naftali Benet sporočil, da si bo prizadeval za koalicijski dogovor. Dogovor med Lapidom in Benetom naj bi predvideval, da bosta na premierskem položaju vsak dve leti – najprej bo premier Benet, nato Lapid. V stranki Jamina sicer podpirajo naseljevanje Izraelcev na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava.

Majski spopadi med Izraelom in Palestinci v Gazi, ki so trajali 11 dni, so zahtevali 248 življenj Palestincev (od tega 66 otrok). Umrlo je tudi 12 ljudi na izraelski strani.

Stranka Ješ Atid je na parlamentarnih volitvah osvojila 17 sedežev in ima skupaj z zaveznicami zagotovljenih 34 glasov v parlamentu, piše medijska hiša Al Džazira. V Ješ Atidu so se povezali z ideološko raznolikimi strankami, vsem pa je skupno nasprotovanje dosedanjemu izraelskemu premierju Netnajahuju.

Med strankami, ki so se odločile sodelovati v Lapidovi vladi, sta Delavska stranka in nacionalistična stranka Avigdorja Libermana. Da bi dosegli večino v parlamentu oziroma vsaj 61 poslanskih glasov, bi Lapid potreboval podporo štirih poslancev arabskih strank. Zaradi ideološke raznolikosti strank se bo Lapidova vlada, če bo vzpostavljena, ukvarjala predvsem z ekonomskimi in drugimi vprašanji, ki neposredno ne zadevajo spora med Izraelom in Palestinci.

Netanjahujevo nasprotovanje

Vzpostavitvi vlade, v kateri ne bi sodeloval, Netanjahu nasprotuje. Da bi preprečil formacijo Lapidove koalicije, se je Netanjahujeva stranka Likud v pismu kabinetu izraelskega predsednika in parlamentu pritožila, češ da Lapid opravljanja premierskega položaja ne sme prepustiti Benetu. Predsednik Izraela Rivlin je pritožbo zavrnil, saj bo Lapid zaprisegel kot “alternativni premier”, navaja tiskovna agencija Reuters. Netanjahu je sicer koalicijo, v kateri si bosta premierski stolček izmenjevala Lapid in Benet, označil za “varnostno grožnjo”, navaja Al Džazira.

Zoper Netanjahuja v Izraelu poteka sodni proces. Obtožnica ga bremeni sprejemanja podkupnin, ponarejanja in zlorabe zaupanja.

V Izraelu tudi predsedniške volitve

Če Lapid do večera ne bo sestavil večinske koalicije, bo mandatarja za sestavo nove vlade izbiral izraelski parlament, piše tiskovna agencija Reuters. Kandidat za sestavo vlade bi bil ponovno lahko Netanjahu, čeprav je vlado po marčevskih volitvah že neuspešno sestavljal. Če pa poslanci v treh tednih ne bodo zbrali kandidata oziroma če izbrani kandidat ne bo sestavil vlade, bo parlament razpuščen, nove volitve pa bodo v 90 dneh.

V Izraelu danes prav tako potekajo predsedniške volitve. Predsednika izvoli 120-članski kneset, za mesto aktualnega predsednika Izraela Rivlina (stranka Likud), ki opravlja funkcijo od leta 2014 in ne more biti ponovno izvoljen, pa se potegujeta dva neodvisna kandidata: Isaac Herzog in Miriam Peretz. Novoizvoljeni predsednik oziroma predsednica bo funkcijo začel(a) 9. julija.