Poraz za Evropsko komisijo: kaj sta si pisala von der Leyen in direktor Pfizerja?

Novinarka Matina Stevi je Evropsko komisijo na podlagi uredbe o dostopu do dokumentov zaprosila za dostop do besedilnih sporočil, ki sta si jih med 1. januarjem 2021 in 11. majem 2022 pošiljala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in izvršni direktor družbe Pfizer Albert Bourla. Komisija je njeno prošnjo zavrnila z obrazložitvijo, da nima dokumentov, na katere se navedena prošnja nanaša. Zaradi tega sta novinarka in časnik The New York Times Sodišču EU predlagala, naj sklep Komisije razglasi za ničen.

Sodišče je njunemu predlogu pritrdilo. Ob tem je opozorilo, da je namen uredbe o dostopu do dokumentov čim bolj uresničiti pravico zagotovitve dostopa javnosti do dokumentov institucij. Zaradi tega bi morali biti na splošno vsi dokumenti institucij dostopni javnosti.

"Kadar pa institucija v odgovoru na prošnjo za dostop trdi, da dokument ne obstaja, se v skladu z domnevo resničnosti, povezano s to izjavo, domneva neobstoj tega dokumenta. Vendar je tako domnevo mogoče ovreči na podlagi upoštevnih in skladnih indicev, ki jih predloži prosilec za dostop," je v sodbi zapisalo sodišče.

Ugotovilo je tudi, da odgovori Komisije v zvezi s SMS, za katere je novinarka zaprosila, temeljijo ali na domnevah ali spremenljivih ali nenatančnih informacijah. Novinarka in časnik pa sta sodišču predložila dokaze, ki opisujejo obstoj pošiljanja tovrstnih sporočil med predsednico Komisije in izvršnim direktorjem Pfizerja v okviru nakupa cepiv. Te je Evropska komisija kupila od Pfizerja med pandemijo covida-19. Novinarki in omenjenemu časniku je z dokazi uspelo ovreči domnevo o neobstoju in o neposredovanju zaprošenih dokazov, je sporočilo Sodišče EU.

"V takem položaju pa Komisija ne more zgolj trditi, da nima zaprošenih dokumentov, ampak mora predložiti prepričljiva pojasnila, na podlagi katerih lahko javnost in splošno sodišče razumeta, zakaj teh dokumentov ni mogoče najti," so še zapisali.

Ob tem pa sodišče še ugotavlja, da Evropska komisija ni podrobneje pojasnila niti vrst iskanja, ki naj bi ga opravila, da bi našla te dokumente, niti ni razkrila mest, kjer naj bi to iskanje potekalo. Zaradi tega ni predložila prepričljivega pojasnila za neposredovanje zaprošenih dokumentov. Ob tem pa Komisija ni dovolj pojasnila, ali so bila zaprošena SMS-sporočila izbrisana in ali je bil v tem primeru izbris opravljen prostovoljno ali samodejno ali pa je bil mobilni telefon von der Leyen medtem zamenjan.

"Nazadnje Komisija tudi ni prepričljivo pojasnila, zakaj je menila, da besedilna sporočila, ki so se pošiljala v okviru nakupa cepiv proti covidu-19, ne vsebujejo pomembnih informacij ali informacij, ki bi potrebovale nadaljnje ukrepanje, katerih hrambo je treba zagotoviti," je zapisano v sporočilu za medije.

Zoper odločbo sodišča je mogoče v dveh mesecih in desetih dneh od njene vročitve vložiti pritožbo.

Evropska komisija se je z odločitvijo sodišča že seznanila. V sporočilu za javnost je zapisala, da sodišče ne postavlja pod vprašaj politike Komisije glede dostopa do dokumentov. Ta pravila so namreč namenjena zagotavljanju celovitosti evidenc Komisije in popolni preglednosti na način, da so pomembni dokumenti, ki jih pripravi ali prejme Komisije, zlahka dostopni zainteresiranim državljanom EU.

"Komisija bo zdaj podrobno preučila odločitev Splošnega sodišča in odločila o naslednjih korakih. V ta namen bo Komisija sprejela novo odločitev, ki bo vsebovala podrobnejšo obrazložitev. Preglednost je za Komisijo in predsednico von der Leyen vedno imela ključen pomen. Še naprej bomo strogo spoštovali trden pravni okvir, ki je v veljavi za izvajanje naših obveznosti," piše v odzivu.

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je v začetku lanskega aprila začelo preiskovati sum kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o nakupu cepiva proti covidu-19 med Ursulo von der Leyen in Albertom Bourlo. Preiskavo je EPPO prevzelo od belgijskih tožilcev, von der Leyen je bila namreč osumljena vmešavanja v javne funkcije, uničenja SMS-sporočil, korupcije in navzkrižja interesov.

Preiskavo so belgijski pravosodni organi prvotno začeli v začetku lanskega leta po kazenski ovadbi, ki jo je vložil lokalni lobist Frédéric Baldan. Kasneje sta se mu pridružili še madžarska in poljska vlada – čeprav je zadnja po zmagi proevropske vlade pod vodstvom Donalda Tuska na volitvah v postopku umika pritožbe.

Posel naj bi bil vreden okoli 20 milijard evrov. Dogovor, sklenjen na vrhuncu pandemije leta 2021, je sprva veljal za veliko zmago von der Leyen. Vendar pa je količina kupljenih cepiv že takrat vzbujala dvome, pri čemer je dobro obveščeni bruseljski portal Politico konec leta 2023 razkril, da je bila vrednost neporabljenih odmerkov za najmanj štiri milijarde evrov.