Poročilo EU: Madžarska ni več problematična, a delo se mora nadaljevati

Evropska komisija je danes objavila sedmo letno poročilo o vladavini prava v EU. Po besedah podpredsednice komisije Henne Virkkunen, pristojne za demokracijo, poročilo kaže viden napredek v številnih državah članicah. "A delo se mora nadaljevati, kajti napredek ni enakomeren in reforme so pogosto bolj počasne, kot bi pričakovali," je komentirala na tiskovni konferenci v Bruslju.

Komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath je dodal, da je bila približno polovica priporočil komisije iz leta 2025 v celoti ali deloma naslovljena. Ob tem sta McGrath in Virkkunen priznala, da članice določenih priporočil ne morejo uresničiti hitro, ker lahko terjajo dolgotrajne in zapletene zakonodajne spremembe ali posvetovanje s širšim krogom deležnikov, včasih pa jih upočasnijo tudi volitve.

Dobre novice iz Bolgarije, Romunije in Madžarske

McGrath je ob tem navedel nekaj pozitivnih primerov v zadnjem letu. V Bolgariji so denimo izvedli reformo, ki preprečuje politični vpliv na vrhovni pravosodni svet, Romunija pa je sprejela nov zakon na področju lobiranja.

Če so bili pri komisiji v lanskoletnem poročilu resno zaskrbljeni zaradi slabega stanja vladavine prava na Madžarskem, je McGrath danes dejal, da tam sedaj reforme potekajo na številnih področjih. "Seveda bomo razmere na Madžarskem še naprej podrobno spremljali," je zagotovil.

Komisar za pravosodje si želi, da bodo priporočila gonilo reform in da bodo vodila k tesnemu sodelovanju med komisijo, državami članicami in drugimi institucijami EU.

Poročilo in priporočila bodo v predlogu Evropske komisije za naslednji dolgoročni proračun igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za zaščito proračuna EU, še poudarjajo v Bruslju.

Po predlogu komisije bi morali novi nacionalni in regionalni partnerski načrti v okviru večletnega finančnega okvira obravnavati izzive, opredeljene v poročilu o pravni državi. Poročilo bo tudi eden od virov informacij za oceno komisije glede izvajanja načrtov razvojnih programov članic.

Članice že usklajujejo svoje zakonodaje z evropskim aktom o svobodi medijev

Eno od področij, ki jih v poročilu o vladavini prava spremlja komisija, je tudi svoboda in pluralnost medijev. Komisija je med drugim ugotovila, da članice izvajajo reforme za uskladitev nacionalnih zakonodaj z evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA). Poročilo po novem ne vključuje več priporočil za članice na področju medijev, saj bo komisija izpolnjevanje obvez na tem področju spremljala v okviru izvrševanja EMFA, navaja sporočilo za javnost.

Številne države članice poleg tega po ugotovitvah komisije sprejemajo konkretne ukrepe za reševanje pojava t. i. strateških tožb (SLAPP). Komisija še naprej sodeluje z njimi pri podpori prenosa in izvajanja direktive proti SLAPP tožbam.

"Neodvisni pravosodni sistemi, učinkovit boj proti korupciji, svobodni in pluralni mediji ter močen nadzor nad institucijami so bistveni, da zaščitimo naše državljane in zagotovimo pravno gotovost, ki je podlaga za naše naložbe, konkurenčnost in gospodarsko rast," je Virkkunen dodala v pojasnilu, zakaj je vladavina prava ključnega pomena za EU.

Poleg stanja pravne države v članicah EU je komisija ocenila tudi stanje v štirih državah kandidatkah, in sicer Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. McGrath je poudaril, da je vladavina prava ključna tudi za vstop v EU.