Kirurgi v Bostonu so 62-letnemu moškemu presadili ledvico. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil "darovalec" gensko spremenjeni prašič. Uspešna operacija pomeni upanje za tisoče bolnikov, ki so na čakalnem seznamu za presaditev tega organa, a jih zaradi pomanjkanja darovalcev umre.
Pacient, ki so mu ameriški kirurgi presadili prašičjo ledvico, je Richard “Rick” Slayman, sicer nadzornik v državnem oddelku za promet. Več let je imel sladkorno bolezen in hipertenzijo ter se več kot desetletje zdravil v bolnišnici Mass General. Ko so mu odpovedale ledvice, je sedem let hodil na dializo, leta 2018 pa prejel klic, da so zanj našli darovane ledvice.
A tudi te so čez pet let odpovedale, obenem pa je trpel še za kongestivnim srčnim popuščanjem. Lani je zato znova začel hoditi na dializo, a je prišlo do zapletov; v žilah so se začeli pojavljati strdki, zato je bil večkrat hospitaliziran, poroča The New York Times. Ker bi moral na novo človeško ledvico čakati pet do šest let, je bil na robu obupa. “Tako ne morem več,” je dejal, zato je njegov zdravnik in pomočnik predstojnika oddelka za nefrologijo v bolnišnici Mass General dr. Winfred Williams začel razmišljati o bolj drznih rešitvah. “Drugače ne bi preživel,” je pojasnil.
Dr. Williams pacientu predstavil možnost, da prejme prašičjo ledvico, je imel Slayman veliko vprašanj, a se je na koncu odločil, da na operacijo pristane. “V tem nisem videl zgolj tega, da bom pomagal sebi, temveč tudi upanje za več tisoč ljudi, ki za preživetje potrebujejo presaditev,” je dejal.
Več kot 800.000 Američanom namreč ledvice odpovedo, zato potrebujejo dializo, poleg tega več deset milijonov Američanov trpi za kronično ledvično boleznijo, ki lahko privede do odpovedi organov. Več kot 100.000 jih je na čakalnem seznamu za presaditev tega organa, na tisoče jih med čakanjem umre, saj je darovalcev premalo, zato ameriški kirurgi letno opravijo zgolj 25.000 presaditev ledvic.
A (zaenkrat) uspešna operacija Richarda “Ricka” Slaymana bi lahko to statistiko spremenila.
Zakaj telo prašičje ledvice ni zavrnilo?
Ksenotransplantacija — vsaditev živalskega organa v človeka — je sicer že desetletja predlagana kot možna rešitev, poroča The New York Times. Težava je, da človeški imunski sistem tovrstno tkivo zavrača, kar pa lahko privede do življenjsko ogrožajočih zapletov.
Na srečo je znanost v zadnjih letih napredovala do te mere, da lahko znanstveniki zdaj živalske gene v organih spremenijo, kar zmanjša možnost, da bi jih človeški imunski sistem zavrnil. V konkretnem primeru so znanstveniki ledvico pridobili iz gensko spremenjenega prašiča. Biotehnološko podjetje eGenesis je namreč odstranilo tri gene, ki bi lahko povzročili, da bi telo Slaymana organ zavrnilo. Dodali so še sedem človeških genov in s tem povečali združljivost s človeškimi organi, obenem pa deaktivirali rotaviruse, ki bi se iz prašiča lahko prenesli na pacienta.
Septembra 2021 so kirurgi na newyorški univerzi NYU Langone Health moškemu, ki je bil možgansko mrtev, vstavili ledvico iz gensko spremenjenega prašiča in opazovali, kako je začela delovati. Kmalu zatem so znanstveniki z Univerze Alabama v Birminghamu objavili, da so izvedli podoben postopek, ki je postregel s podobnimi rezultati.
Tudi kirurgi na univerzi v Marylandu so dvema pacientoma presadili srce iz gensko spremenjenih prašičev. Čeprav sta organa delovala in ni bilo videti, da bi ju telesi zavrnili, sta oba bolnika z napredovalo boleznijo kmalu zatem umrla.
Medtem nova prašičja ledvica Slaymana za zdaj deluje, proizvaja urin in kreatinin, dialize pa ne potrebuje več. “To je neverjetno. Kapo dol. S svojo odločitvijo je veliko prispeval k znanosti,” je dejal dr. Williams, ki bo sicer pacienta skupaj z drugimi kolegi še naprej spremljal, če bi se slučajno pojavili znaki, da telo nov organ zavrača.
Slayman sicer že hodi po bolnišničnih hodnikih in bo morda kmalu odpuščen.
Rešitev ali izkoriščanje živali?
Operacija je bila sicer deležna tudi nekaj kritik, poroča The New York Times. Ksenotransplantacija odpira možnost še večjega izkoriščanja živali in lahko v človeško populacijo vnese nove patogene, je prepričana Kathy Guillermo, višja podpredsednica organizacije “People for the Ethical Treatment of Animals”.
“Prašiči kot nekakšen vir za rezervne dele so lahko za paciente nevarni, lahko povzročijo naslednjo pandemijo,” je dejala. “Nemogoče je namreč prepoznati in izničiti vse viruse, ki jih prenašajo prašiči. Raziskovalci se morajo osredotočiti na sam sistem darovanja organov, živali pa pustiti pri miru.”
Štiriurni postopek je sicer skupina kirurgov izvedla v skladu s protokolom “o sočutni uporabi” Uprave za hrano in zdravila. Ta govori, da lahko pacientom z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ponudijo tudi še neodobrene načine zdravljenja. V skladu s protokolom so pacientu predpisali tudi nova zdravila, ki preprečujejo, da bi telo prašičjo ledvico zavrnilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!