Pričevanje Slovenke po vrnitvi z Zahodnega brega: "Nameril mi je v srce"

Življenje palestinskega prebivalstva na Zahodnem bregu je zaradi nasilnih skupin judovskih naseljencev vse bolj neznosno. Napade najpogosteje izvajajo ponoči; zažigajo hiše, pretepajo starejše, kradejo živali, ruvajo oljke, kradejo vodo ... Te skupine naseljencev pogosto spremlja in ščiti izraelska vojska. Ko Palestinec, ki je žrtev naseljencev, pokliče na pomoč, pogosto aretirajo njega namesto storilcev, mu zvežejo roke, prevežejo oči. Gre za sistem popolne nekaznovanosti, ki rojeva vedno več nasilja.

"To je kot ameriški jug leta 1850," je komentirala Leila al Shammary, Mariborčanka, ki je v zadnjem letu že drugič kot prostovoljska odšla na jug Zahodnega brega, da bi tam s svojo prisotnostjo zagotavljala zaščito. "Judovski naseljenci počnejo, kar se jim zljubi. Judovskega naseljenca, ki je pred dvema letoma ubil Palestinca, niso niti priprli. Za pol ure so mu zasegli puško, nato so mu jo vrnili. Ubitemu Palestincu je bilo ime Avda. Judovski naseljenec, ki ga je ubil, že dve leti prihaja v vas in sprašuje: ’Kje pa je zdaj Avda? Že dolgo ga nisem nič videl.’ Samo zato, da provocira."

Sogovornica nam je povedala, da se napadi naseljencev večinoma dogajajo ponoči, po polnoči. "Pogosto se spravijo na starejše, ki živijo sami ali ki so v tistem trenutku sami. Točno vedo, kdaj gre na primer sin od doma za nekaj dni, in takrat pridejo. Ko sem bila septembra tam, je starejši gospod umrl, potem ko je bil v zadnjih letih večkrat pretepen. Rekel je, da so ga že šestkrat ali sedemkrat pretepli, in to s koli."

Nasilje, kot pravi, je premišljeno. Smrtne žrtve so – glede na pogostost napadov – relativno redke. Njihova taktika je narediti življenje za Palestince tako nemogoče, da bi odšli s svoje zemlje in iz Palestine. Številni Izraelci in nekateri Judje drugod po svetu so namreč prepričani, da jim na podlagi svetopisemskega izročila tudi ozemlje današnjega Zahodnega brega pripada.

Po mednarodnem pravu so izraelske naselbine na Zahodnem bregu nezakonite. Meddržavno sodišče je leta 2024 opozorilo, da je nadaljnja prisotnost Izraela na okupiranem palestinskem ozemlju nezakonita in da jo mora Izrael čim prej končati.

Obvezno usposabljanje

Leila Al Shammary je šla prvič na Zahodni breg konec decembra, drugič pa septembra letos. Pogovarjali smo se dober teden po tem, ko se je vrnila domov. Obakrat je bila v vasi Tuvani, na območju Masafer Jata, južno od Hebrona. Tam je skupaj preživela pet tednov. Priključila se je organizaciji International Solidarity Movement, ki skrbi za prisotnost prostovoljcev po vsem Zahodnem bregu glede na potrebe. Pred odhodom na teren morajo prostovoljci opraviti obvezno usposabljanje, kjer se naučijo, kakšna pooblastila imata vojska in policija, kakšne pravice imajo sami, kako je videti snajper, kako puška, ki strelja dimne granate ... Povedo jim, da obstaja posebna varnostna služba naseljencev, ki ima podobna pooblastila kot vojska, pa tudi organ, ki mu rečejo tajna policija (angl. secret police), ki se je vsi najbolj bojijo. "Naučijo te tudi, da moraš paziti, kako se obnašaš. To je najtežji del, saj zahteva veliko samokontrole. Ti greš na neki točki domov, tvoja dejanja pa lahko zelo vplivajo na to, kaj se bo zgodilo ljudem, ki tam živijo."

Napadajo ponoči

Kot je povedala, se napadi dogajajo večinoma ponoči, po polnoči. "Prvo noč, ko sem prišla, so podtaknili požar v eni od hiš oziroma v poslopju tik ob hiši. Pogorelo je do tal. Pogosto kradejo, na primer cisterne vode. Tam ni vodovoda; če ukradejo rezervoar, ostaneš brez vode. Kradejo živali. Če nimajo ovac, jih vzamejo Palestincem. Rušijo in zažigajo hiše in vasi," je naštela. "Klicali so nas, ko so ruvali oljke iz zemlje. Na otroka, stara dve in tri leta, ki sta se na cesti igrala, so zlili neko tekočino. Verjetno je bila voda, ker nista imela poškodb, a otroka kljub temu zdaj ne moreta spati, ker sta tako prestrašena," je situacije, ki se Palestincem dogajajo iz dneva v dan, opisala sogovornica. Kot pravi, so akcije naseljencev praviloma bliskovite, trajajo zgolj nekaj minut. "Drugače je, če pridejo v spremstvu vojske. Takrat si vzamejo čas."

Nekatere situacije ji je uspelo posneti, drugih ne. Če je prenevarno, ne snemajo, je dejala. "Nekoč smo doživeli, da so prišli ukrast ovce. A tega nam ni uspelo posneti, saj takrat ni bilo šale. Ko imaš puško na čelu, se ne hecaš. Prišli so v spremstvu vojske in odpeljali celo čredo živali. Nič nismo mogli."

Prostovoljci posnetke pošljejo v centralo, kjer jih pregledajo in nekatere posredujejo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Slednje od leta 2021 vodi preiskavo razmer v Palestini, ki zajema domnevna mednarodna kazniva dejanja v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, od junija 2014 dalje. V preiskavi se opira tudi na posnetke s terena, zato imajo prostovoljci posebna navodila, kako naj snemajo.

Aretirali so ga in zvezali, ker je opozoril, da naseljenec pase živino na njegovi zemlji

Zelo pogosto se dogaja, da judovski naseljenci pasejo živino na palestinski zemlji. "Poklicali so nas, ko je Palestinec opozoril naseljenca, da je na njegovi zemlji. Ta je poklical vojsko. Palestinec je poklical svojega sina in brata, ki sta solidarnostno prišla. Ko je prišla vojska, so jih aretirali, jim zvezali roke, dali prevezo čez oči. Poslikali so tudi fante – otroke –, ki so bili v bližini. Ker zanje so vsi teroristi."

Nekateri Palestinci imajo celo sodbe izraelskih sodišč, ki pritrjujejo, da je to njihova zemlja in da jo lahko uporabljajo, a te sodbe so za naseljence in vojsko brezpredmetne, je še povedala sogovornica. "Ko je družina, ki ima takšno sodbo, želela pred leti obrati oljke na svoji zemlji, so začeli naseljenci streljati nanjo. Ko so poklicali vojsko na pomoč, ta ni naredila nič. Ko jih vprašajo: 'Zakaj nam ne pomagate?', jim odgovorijo: ’Kaj pa je bilo 7. oktobra?’"

Povedala je, da v tednih, ko je bila tam, niti ene noči ni prespala. Vsako noč so jih ljudje klicali na pomoč. "Če nič drugega, se vozijo okoli zemljišča. Takrat smo mi bedeli, da so se ljudje vsaj malo naspali. Naseljenci ponoči norijo, ker čez dan lahko spijo. Palestinci pa morajo čez dan delati. Meša se jim od utrujenosti, neprespanosti in konstantnih napadov."

Zapornice, ki se arbitrarno zapirajo

Ponekod so na cestah ob vhodu v vasi nameščene velike kovinske zapornice, ki jih po besedah Leile Al Shammary zaprejo, "kot se jim zljubi". "Ljudje takrat ne morejo v vas ne iz vasi. Včasih so nameščene na križišču, tako da moraš iti naokrog po drugi poti in narediti ogromno kilometrov, da prideš na cilj. Včasih vržejo kar skalo na cesto."

Po navedbah OCHA zapornice namešča izraelska vojska, zato da na ta način lahko nadzoruje gibanje lokalnih prebivalcev. V letu 2025 naj bi bilo postavljenih 120 novih cestnih zapornic, konec leta 2025 pa naj bi jih bilo na Zahodnem bregu skupaj 384.

Meril ji je s puško v srce

Leila Al Shammary pravi, da so se razmere od decembra, ko je bila prvič na tem območju, zaostrile. "Pozimi so večinoma pošiljali najstnike, stare med približno 16 in 19 let. Ti mladi (tako imenovani mladi s hribov oz. v angleščini hilltop youth, op. a.) so izjemno agresivni, v očeh imajo bes. Zdaj so prihajali odrasli moški. Več je bilo vojske, večkrat je prišla. Ko smo pozimi poklicali policijo ali vojsko, so te mlade tudi kdaj nagnali, nas pa samo fotografirali in šli. Zdaj je bilo huje – večkrat so tudi nam zvezali roke in prevezali oči."

Znašla se je tudi v situaciji, ko je izraelski vojak meril vanjo s snajperjem. "Nameril je vame, videla sem, kako mi z laserjem meri v srce, in se pri tem privoščljivo smejal. Za trenutek je umaknil puško, da sem lahko videla, kako se smeji, nato pa spet nameril vame. Takrat otrpneš, sploh ne vem, o čem sem razmišljala. Šele potem ko je bilo vsega konec, sem se začela nekontrolirano tresti," je opisala. Poudarila je, da je to v razmerah vsakodnevnega stopnjevanja nasilja, ki mu praktično nihče ne uide, na neki način pričakovana situacija.

Netanjahujeva ministra tudi sama naseljenca

Ko je lokalne prebivalce spraševala, ali vojska kdaj ukrepa tudi v korist Palestincev, ki živijo na svoji zemlji in ki so žrtve nezakonite izraelske okupacije, so ji rekli, da se ne spomnijo takšnega primera.

Tudi številne humanitarne organizacije in neodvisni novinarji opozarjajo, da izraelska vojska na Zahodnem bregu dejavno podpira in ščiti nasilne judovske naseljence. Dva od ministrov vlade Benjamina Netanjahuja, finančni minister Bezalel Smotrič, čigar resor vključuje politiko naseljevanja, in minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir, sta tudi sama prebivalca naselbin.

"Gibanje naseljencev še nikoli ni imelo na voljo toliko državne podpore in sredstev kot pod sedanjo izraelsko vlado," je za Washington Post dejal Amdžad Iraki, višji analitik pri bruseljskem think tanku International Crisis Group. Po njegovih besedah je bilo eno od spoznanj naseljenskega gibanja, zlasti po vojni v Gazi: "Nikoli več ne bomo deležni večje nekaznovanosti kot zdaj. Zato nagrabimo, kolikor le lahko."

Povečuje pa se tudi podpora naseljevanju Zahodnega brega med izraelskimi Judi. Po raziskavi Pew Research Centra iz leta 2025 je 53 odstotkov izraelskih Judov menilo, da nadaljnja gradnja naselbin koristi varnosti Izraela, leta 2013 pa jih je bilo takšnega mnenja 31 odstotkov. Podpora je posebej izrazita med politično desno usmerjenimi ter ultraortodoksnimi in ortodoksnimi Judi.

Palestinske hiše zrušijo ali pa se vanje naselijo

Večina naseljencev je Izraelcev, a je med njimi po navedbah sogovornice zelo veliko tudi ameriških Judov. Številne ameriške organizacije spodbujajo in pomagajo pri selitvi v Izrael, številne pa tudi financirajo naselbine in judovske projekte na Zahodnem bregu. "Na podeželju se novi naseljenci najprej naselijo v obstoječe naselbine, nato gradijo nove postojanke – to so najprej začasne montažne hiše. Potem se počasi širijo. Palestinske hiše in vasi včasih zrušijo, včasih pa Palestince preženejo in se naselijo v njihove hiše," je povedala Leila Al Shammary.

Po razselitvi nekateri živijo v jamah

Po navedbah Washington Posta, ki se sklicuje na podatke izraelske organizacije Peace Now, je med letoma 2013 in 2022 izraelska vlada odobrila samo tri naselbine. Od leta 2022 pa jih je odobrila že več kot 100, od tega samo marca letos 34, ter za nazaj legalizirala postojanke, ki so jih naseljenci postavili v nasprotju celo z izraelsko zakonodajo. Po nekaterih ocenah je skupno število naseljencev naraslo na več kot pol milijona, medtem ko je Palestincev okoli tri milijone, je še pisal ameriški spletni medij. Po podatkih Združenih narodov je bilo letos na Zahodnem bregu razseljenih najmanj 4.300 Palestincev.

Palestinci, ki ostanejo brez domov, se najpogosteje zatečejo k sorodnikom, nekateri pa zavetje poiščejo v jamah. "V preteklosti so v teh jamah skladiščili živila in skrivali živali pred volkovi. Zdaj so to njihova začasna bivališča," je opisala sogovornica.

"Oni pravijo, da to pomeni, da svet še ni pozabil nanje. Čeprav v resnici je"

Kljub zaostrenim razmeram Al Shammary meni, da prisotnost prostovoljcev vendarle prepreči kakšen napad. Tudi sama je doživela, da so se naseljenci pripeljali v vas in nato odšli, takoj ko so zagledali prostovoljce. Pomembna pa je tudi na simbolni ravni. "Palestincem naša prisotnost ogromno pomeni," je dejala. "Oni pravijo, da to pomeni, da svet še ni pozabil nanje. Čeprav v resnici je."

"Če se nekaj kmalu ne bo spremenilo, jih bodo dejansko pregnali z njihove zemlje. Za zdaj se še malo brzdajo, vprašanje pa, kako dolgo se še bodo. Mednarodna skupnost ne ukrepa. Imajo pa močno podporo Izraela. Tudi če Netanjahu na prihajajočih državnozborskih volitvah v Izraelu izgubi, se bo ta politika nadaljevala," je prepričana. "Izraelcev v resnici ne moti preganjanje in iztrebljanje Palestincev. Tudi če jih intimno moti, se ne bodo izpostavljali zaradi pritiska tamkajšnje judovske skupnosti."

Mustavtinov se bojijo že otroci

Na vprašanje, kako je sama doživljala situacijo na Zahodnem bregu, je odgovorila: "Najtežje je, da se moraš res kontrolirati, da ne reagiraš na vse krivice, ki si jim priča. V tebi vre vulkan, ko vidiš, kako se krivice nalagajo in nalagajo. Z mlajšimi prostovoljci smo se veliko pogovarjali, imeli neke vrste supervizije, ker jim je bilo to še posebej težko. Veliko jih pride po zaključeni fakulteti, za tri mesece, a po enem mesecu rečejo: 'Ne vem, ali bom zmogel tri mesece.' Res je težko."

"Če pa tam živiš in nemočno opazuješ, kako se to iz leta v leto, iz desetletja v desetletje dogaja tvojim staršem, starim staršem, otrokom ..." Da so nasilni naseljenci nevarni, vedo že majhni otroci, pravi. "Otroci jim rečejo mustavtin. Nekega večera smo gledali televizijo, bil je posnetek ukrajinskega vojaka, oboroženega in z zakritim obrazom. Triletni otrok se je začel dreti mustavtin, mustavtin. To je podoba, ki jo gleda vsak dan. Bila sem na robu solz."

"Najhuje je, da se ti po določenem času začne vse to zdeti normalno," je še dodala.