Oglaševanje

Obsodbo česa je blokirala Slovenija? Načrt, ki bi "zabil zadnji žebelj v krsto"

author
N. K.
28. avg 2026. 16:34
Zasedeni Zahodni breg
Zasedeni Zahodni breg | Foto: Ammar Awad/REUTERS

Slovenija je z blokado skupne izjave EU pretekli teden preprečila enotno evropsko obsodbo izraelskih načrtov za območje E1 na okupiranem Zahodnem bregu. Gre za projekt, ki bi Zahodni breg dejansko presekal na dva dela, in Vzhodni Jeruzalem ločil od preostalega palestinskega ozemlja ter s tem zabil “žebelj v krsto rešitve dveh držav“.

Oglaševanje

Vlada premierja Janeza Janše je poskrbela za razburjenje, potem ko je Slovenija pretekli teden blokirala sprejetje skupne izjave Evropske unije, v kateri bi ta obsodila načrte Izraela za gradnjo domov za izraelske naseljence na strateško pomembnem delu okupiranega Zahodnega brega.

Izraelska vlada je namreč prejšnji teden objavila razpis za gradnjo več kot 1.200 stanovanjskih enot za izraelske naseljence in s tem dokončno odobrila načrt za gradnjo nove nezakonite naselbine na območju Zahodnega brega, znanem kot E1, vzhodno od Jeruzalema. Kot je za Al Džaziro dejal palestinski zagovornik človekovih pravic Ubai al Aboudi, bi projekt pomenil "zadnji žebelj v krsto rešitve dveh držav" in "onemogočil ustanovitev palestinske države".

E1 leži neposredno vzhodno od okupiranega Vzhodnega Jeruzalema in nezakonite naselbine Ma'ale Adumim. Izrael namerava Ma'ale Adumim razširiti na območje E1 z gradnjo 3.400 stanovanj za naseljence na približno 12 kvadratnih kilometrih palestinskega ozemlja. Širši razvojni načrt predvideva tudi gradnjo hotelov in cest, ki bi naselbino hitreje povezale z Jeruzalemom, piše Al Džazira.

izraelski finančni minister Bezalel Smotrič
izraelski finančni minister Bezalel Smotrič | Foto: PROFIMEDIA

Prav zaradi svoje lege je območje E1 še posebej pomembno. Ma'ale Adumim in okoliški blok naselbin segata globoko v okupirani Zahodni breg proti dolini reke Jordan, načrtovana širitev pa bi Zahodni breg dejansko razdelila na dva dela ter palestinsko mesto Ramala na severu odrezala od Betlehema na jugu. Hkrati bi Vzhodni Jeruzalem, ki ga Palestinci obravnavajo kot nepogrešljiv del morebitne prihodnje palestinske države, ločila od preostalega Zahodnega brega.

Načrtovana gradnja ogroža tudi palestinske skupnosti, ki na tem območju že živijo. V 18 skupnostih živi približno 3.700 Palestincev, večinoma beduinov, ki so se že soočili z rušenjem domov, razseljevanjem in omejevanjem dostopa do osnovnih storitev.

Da je prav preprečitev ustanovitve palestinske države eden od namenov načrta, je pred tem nakazal tudi izraelski skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič, ki prav tako živi v nezakoniti naselbini na palestinskem ozemlju. Dejal je namreč, da vsaka nova naselbina na Zahodnem bregu pomeni "še en žebelj v krsto" palestinske države.

Izrael je sicer zaradi mednarodnega pritiska več desetletij odlašal z odobritvijo naselbin na območju E1, zlasti zaradi nasprotovanja prejšnjih ameriških administracij, ki so skušale ohraniti možnost prihodnje palestinske države. Načrti za E1, kar je okrajšava za "East 1" oziroma "Vzhod 1" in izraelsko upravno ime za to območje, izvirajo iz časa izraelskega premierja Jicaka Šamirja leta 1991, leta 1994 pa so jih nadalje razvili pod Jicakom Rabinom, piše Al Džazira.

Skoraj 600 nezakonitih naselbin in postojank

Načrti za E1 so del precej širšega širjenja izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Njihovo število naj bi skupaj s postojankami naraslo na 592, Izrael pa nadzoruje približno 42 odstotkov Zahodnega brega, so v soboto dejal palestinske oblasti.

Po navedbah vladne komisije je konec julija na Zahodnem bregu, vključno z okupiranim Vzhodnim Jeruzalemom, živelo 780.000 izraelskih naseljencev. Približno 333.600 jih živi v nezakonitih naselbinah v Jeruzalemu, 446.400 pa drugod na Zahodnem bregu.

Izraelski naseljenci
Foto: PROFIMEDIA

Izraelski naseljenci so po podatkih komisije razporejeni v 192 nezakonitih naselbinah in 400 naselbinskih postojankah, med katerimi je 231 pastirskih.

Uradni izraelski odloki po navedbah komisije kažejo, da Izrael nadzoruje 42 odstotkov približno 5.660 kvadratnih kilometrov velikega Zahodnega brega. Pod njegovim nadzorom naj bi bilo tudi 71 odstotkov območja C in kar 91 odstotkov palestinskega dela doline reke Jordan.

Zahodni breg je bil v skladu s sporazumom Oslo II iz leta 1995 razdeljen na območja A, B in C. Območje A je pod palestinskim upravnim in varnostnim nadzorom, območje B pod palestinskim upravnim in izraelskim varnostnim nadzorom, območje C, ki obsega približno 60 odstotkov Zahodnega brega, pa je pod popolnim izraelskim nadzorom.

Čeprav so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite, se je njihovo število od konca leta 2022, ko se je na oblast vrnil premier Benjamin Netanjahu, znatno povečevalo, še posebej pa od začetka vojne v Gazi oktobra 2023.

Izraelska aktivistična organizacija Peace Now, ki spremlja širjenje naselbin, je leta 2024 razkrila, da je Izrael 23 kvadratnih kilometrov Zahodnega brega razglasil za državno zemljišče, kar je največji prenos zemljišč pod izraelski nadzor v zadnjih desetletjih. Takšna razglasitev pomeni, da Palestinci teh zemljišč ne morejo imeti v lasti, vlada pa jih lahko oddaja Izraelcem, piše portal The Conversation.

V začetku letošnjega leta je izraelski varnostni kabinet odobril še 34 novih naselbin na Zahodnem bregu. S tem je število naselbin, ustanovljenih od prihoda Netanjahujeve desne vlade na oblast leta 2022, naraslo na več kot 100.

Ameriški veleposlanik: "Neopravičljivo in odvratno"

Ob širjenju naselbin pa se povečuje tudi nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci na Zahodnem bregu, zaradi katerega je letos umrlo najmanj 80 ljudi.

V začetku tega meseca so naseljenci obkolili domove palestinskih družin v vasi Kusra, kjer so prekinili oskrbo z vodo in elektriko, poškodovali sadovnjake ter družinam preprečili, da bi zapustile svoje domove, kar je sprožilo hiter mednarodni odziv, tudi med zagovorniki izraelskih naselbin. Med njimi je tudi ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee, ki je dejanja naseljencev v Kusri označil za "neopravičljiva in odvratna".

Izraelski naseljenci požgali mošejo v Kusri
Izraelski naseljenci požgali mošejo v Kusri | Foto: PROFIMEDIA

Izraelska policija kljub temu ni nikogar aretirala. Izraelski vojaki, napoteni na območje, pa so skozi okna hiš metali oblačila, ki so pripadala tamkajšnjim družinam, poroča The Conversation.

Dogajanje v Kusri je eden od primerov hitro slabšajočih se varnostnih razmer za Palestince na Zahodnem bregu po napadih Hamasa oktobra 2023 in izraelski invaziji na Gazo. Po ocenah Združenih narodov so izraelski vojaki ali naseljenci porušili, zasegli ali zapečatili več tisoč palestinskih domov, razseljenih pa je bilo več deset tisoč ljudi.

Amnesty International je junija objavil poročilo, v katerem trdi, da napadov naseljencev ne izvajajo zgolj posamezni skrajneži, temveč da so sestavni del organizirane državne politike. Organizacija v poročilu ugotavlja, da izraelska vlada dejavno sodeluje pri etničnem čiščenju Palestincev na Zahodnem bregu.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih