Nevladniki znova pozivajo volilce, da na referendumih glasujejo proti

Strokovnjakinja s področja socialnega dela Vesna Leskošek je ob pozivu proti pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom izpostavila, da če nisi prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, denarne pomoči ne moreš dobiti.

Vsi za delo zmožni morajo podpisati zaposlitven načrt in aktivno iskati službo. Če to kršijo, jih takoj odjavijo iz registra brezposelnih in izgubijo denarno socialno pomoč, je navedla.

Opozorili so tudi, da stalni prebivalci iz drugih držav niso grožnja slovenskemu narodu, temveč so sosedi, prijatelji in sodelavci, ki si zaslužijo pravico politično pravico, da soodločajo v svojem lokalnem okolju. "Zato pozivamo vse državljane in državljanke, da v nedeljo na referendumu glasujejo proti in rečejo glasen ne politiki strahu in sovraštva," je pozval Jošt Žagar iz Kulturnega društva Gmajna.

Helena Milinkovič iz Sindikata novinarjev Slovenije je opozorila, da je referendumsko vprašanje o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka zavajajoče in spolitizirano, zato razdvaja družbo. Po njeni oceni je referendum le alibi za politično podreditev javne Radiotelevizije Slovenija in njen razkroj, s tem pa so ogrožene ustavne pravice do svobode govora in informiranosti.

Zavzeli so se tudi proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Jure Tuš iz Pravne mreže za varstvo demokracije je opozoril, da je glede na že tako šibko sodno varstvo za omejitev možnosti političnih zlorab instituta parlamentarne preiskave pomembno obdržati širok predhodni dostop do ustavnega sodišča, ki je na voljo po trenutno veljavnem zakonu.

Nasprotniki novele zakona o parlamentarni preiskavi ob tem opozarjajo, da ta s seznama upravičencev, ki lahko na ustavnem sodišču zahtevajo presojo skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom, briše tudi Varuha človekovih pravic. Nekdanji varuh Matjaž Hanžek je poudaril, da je Varuh osnovna institucija, ki ščiti človekove pravice posameznika.

"Kot nekdanji varuh človekovih pravic ostro protestiram, da v zakonu ni več omenjen Varuh človekovih pravic, na kogar bi se lahko posameznik, ki ga hoče vlada onemogočiti, obrnil," je v izjavi povedal Hanžek. Pojasnil je, da je Varuh tista institucija, ki posameznika ščiti pred zlorabo oblati ter da je kot institucija močen tudi, ker je v DZ imenovan z dvotretjinsko večino in je zato "skoraj nedotakljiv".

Barbara Rajgelj iz Zavoda za kulturo raznolikosti Open je ocenila, da trenutne oblasti ne zanima mnenje državljanov, ampak nadaljnja demontaža države, za katero potrebuje njihovo soglasje. "To soglasje lahko pridobi zgolj s prevaro. In tej prevari se lahko v nedeljo upremo tako, da glasujemo štirikrat proti," je prepričana.

DZ je za 11. oktober razpisal štiri referendume. Zakonodajni referendum bo potekal o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, torej bodo volivci glasovali za uveljavitev ali zavrnitev že sprejetega zakona. Trije posvetovalni pa bodo o ukinitvi rtv-prispevka o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Izid treh posvetovalnih referendumov ni zavezujoč.