Prihaja poletni solsticij. Kako so ga praznovali v preteklosti?

Magazin 19. Jun. 202208:00 > 08:11
Delite:
ženski v naravi
Foto: Profimedia

Pred nami je sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli. Poletni solsticij se zgodi v torek, 21. junija. Kakšen je njegov pomen in kako so ga praznovali naši predniki?

Torek, 21. 6. 2022, bo poseben dan. Tradicionalno se je na dan poletnega sončevega obrata častilo vez z naravo in opravljali so se različni obredi. Poletni sončev obrat je čas praznovanja plodnosti.

”Ob kresi se dan obesi”

Ker je sonce izredno pomembno za naš planet, saj s svojo toploto in svetlobo vzdržuje življenje na njem, je bil za naše prednike to eden od najpomembnejših praznikov.

Na ta dan so naši predniki kurili kresove. Od poletnega solsticija dalje sonce pojema, zato so verjeli, da ogenj, zakurjen na kresno noč, pomaga soncu ohraniti in pomnožiti njegovo moč. Kresove so netili na vrhovih hribov, čim bližje nebu, nato so okoli ognja peli in plesali, skakali čezenj ali skozenj ter hodili po žerjavici.

Na kresno noč naj bi čudežno moč imela tudi voda – umivanje v njej naj bi prinašalo zdravje in lepoto, neporočena dekleta pa naj bi v odsevu vode celo zagledala bodočega moža, pravi staro ljudsko verovanje.

Brez sonca ne bi bilo življenja, daje nam moč, hrano in energijo. Na ta dan lahko tudi vi izrazite hvaležnost soncu in praznujte življenje. Razmislite, za kaj ste hvaležni. Za sonce in za vse, kar imate. To je odličen čas za pregled življenja, vaših ciljev, želja …

Kako so naši predniki praznovali poletni solsticij?

Citati iz knjige Iz nevidne strani neba, Pavla Medveščka, ki je podatke dobil v pogovorih z zadnjimi staroverci v Posočju.

Dekleta so na svete kamne odnesla venčke

“Kresnik je bil izredno velik naraven ka­men. Na kresno jutro so tja, ko je kamen ravno obsijalo sonce, dekleta odnesla venčke iz travniških rož. Blizu Kresnika pa je bilo tudi stalno mesto, kjer so kurili kresove …”

Oglje kresa je imelo magično moč

“Dekleta, ki so bila udeležena pri kresovanju, so si z bršljanom in travniškim cvetjem spletla dolgo kito. Naposled so si jo dala okoli vratu, jo pod brado prekrižala in speljala pod pazduho na hrbet, kjer so jo prekrižala, pa vse do pasu, kjer so si jo zavezala. Pred in med kresom so okoli njega tudi plesala. Ko pa je ogenj pojenjal, so vse kite zmetala na žerjavico. S tem dejanjem sta dobila kres in njegovo oglje magično moč, s katerim so gospodinje na ognjišču zakurile nov ogenj. Oglje pa je imelo tudi zdravilno moč.”

Poletni kresni venček 

“Ob poletnem kresu so venčke izdelovala predvsem dekleta in otroci. Dan po kresu so ga obesili le nad hišna vrata. Moral je imeti le rumene cvetove, ki so imeli moč sonca. Ker so ga pletli v njegovi bližini, je dobil tudi moč kresa. Služil je kot varovalo pred zlimi duhovi, v hišo pa je prinašal srečo, ljubezen in zdravje. Na svojem mestu je moral ostati do naslednjega kresa, ko so suhe venčke sneli s hišnih vrat in jih na domačem ognjišču zažgali.

Kresnica je ivanjščica. Ko so fantje pripravljali poletni kres, so dekleta po travnikih in pašnikih nabirala kresnice in pletle venčke, ki so jih odnesle domov. Kajti tam narejeni, so imeli še večjo varovalno moč, ki sta jo dodala Kresnik in kres. Venčke so obešali na hišna in hlevska vrata.”

“Hvaljena bodi, naša Nikrmana, ki si nam zopet dala bogato žetev”

“… okoli kresa so se že vrtela dekleta in fantje. Nekoliko proč so nastale manjše skupine odraslih, ki so se pogovarjali in smejali. Nekateri so jedli, drugi pili, tretji pa oboje. Nekaj otrok je tekalo ob bregovih in po strugi ter nabiralo okrogle kamenčke, s katerimi so se potem doma igrali. Ko so prižgali kres, so se dekleta in fantje od njega odmaknili. Jakob pa je spet začel piskati na kabrco, vendar tokrat bolj vesele viže. Ob glasbi so pred nas, v ravni črti, stopila tri dekleta v belih oblekah. Držala so se za roke tako, da sta imeli prva in tretja eno roko prosto, v njej pa sta držali pušpanovo vejico. Njihovi gibi niso bili vsakdanji, ampak upočasnjeni in so valovali navzgor in navzdol, tako da je trojka delovala kot eno samo razpotegnjeno telo; gibala so se v skladu z zvoki piščali. Ko pa je piščal utihnila, so se dekleta umaknila.

Nekaj posameznikov je zatem vrglo na kres neke stvari. Jaz sem počakal, da so plameni dosegli vrh kresa, šele tedaj sem vanj posamično vrgel tri klase rži, ki mi jih je dal stric, ker bolan sam ni mogel do kresa. Tisto, kar mi je naročil, bi moral na ves glas povedati, toda tega si pred javnostjo nisem upal storiti. Ampak sem vse povedal le v mislih. Izreči bi moral naslednje: Hvaljena bodi, naša Nikrmana, ki si nam zopet dala bogato žetev.

Ko se je stemnilo, je padla tudi rosa, nad potokom pa se je vlekla prozorna meglica. Ker sva bila s sosedom le v srajci, naju je začelo zebsti. Doma naju namreč ni nihče opozoril, da se tu ob vodi ponoči tako ohladi. Preden sva odšla, sem ob kresu prižgal še svečo in jo dal v ščebrno. On pa je v kanglico dal nekaj žarečega oglja, da bova doma na ognjišču prižgala nov ogenj.”

Tudi vi lahko spet obudite ta star praznik

Brez sonca ne bi bilo življenja, daje nam moč, hrano in energijo. Na ta dan lahko tudi vi izkažete hvaležnost soncu in praznujte življenje. Razmislite, za kaj ste hvaležni. Za sonce in za vse, kar imate. To je odličen čas za pregled življenja, ciljev, želja …

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar