Na Hrvaškem načrtujejo celovito reformo upravljanja razvoja domačega turizma. Poleg okoljskih taks za turiste, ki jih predvideva nov zakon, pa bi vlada omejila število turistov na priljubljenih destinacijah.
Južni sosedi načrtujejo veliko reformo turizma, ki bo prevetrila hrvaško turistično dejavnost. Cilj reforme je spodbuditi trajnostni in regionalno bolj uravnotežen razvoj turizma, vsi ukrepi in aktivnosti pa morajo biti okoljsko, družbeno in ekonomsko vzdržni.
Novi zakon bo predvidoma začel veljati prihodnje leto, velik poudarek pa bo namenil trajnosti. Predlog zakona je bil v sredo poslan v javno obravnavo, ki bo trajala mesec dni, torej do 26. avgusta. Kaj vse zajema?
Po besedah ministrice za turizem in šport Nikoline Brnjac bo zakon ponudil smernice za upravljanje razvoja turizma na podlagi podatkov in natančnih izračunov, po njenem prepričanju se bo z zakonom izboljšala kakovost življenja prebivalstva v turističnih destinacijah in zagotovila večja konkurenčnost hrvaškega turizma na svetovnem trgu, poroča Hina.
Izračuni sprejemne zmogljivosti
Po navedbah Brnjac bo več pristojnosti dobila lokalna oblast, ki bo vsake štiri leta morala sprejeti načrt, kako izboljšati domačo turistično destinacijo. Te načrte bodo v sodelovanju z občinami in javnostjo pripravljale turistične zveze, na koncu jih bo pod drobnogled vzela še država.
Osnova za pripravo načrta upravljanja destinacije bo indeks turistične razvitosti in izračun sprejemne zmogljivosti. Torej bo lokalna skupnost določila, koliko turistov posamezna destinacija lahko sprejme.
Lokalna oblast bo lahko odločala o projektih, ki bodo po njenem mnenju prispevali k razvoju destinacije, pa tudi, ali bodo lahko v določenem lokalu izvajali gostinsko dejavnost.
Z novim zakonom bo naša južna soseda uvedla tudi okoljsko dajatev za turiste in enodnevne obiskovalce. Koliko bo ta znašala, uradno še ni jasno, a kot so pred časom pisali hrvaški mediji, bi bila lahko primerljiva s turistično takso, ki na noč znaša od 1 do 3 evrov. Prihodki od nove dajatve pa bodo namenjeni izključno namensko, na primer za izboljšanje komunalne infrastrukture, piše Index.
Ustanovljen bo sklad za turizem, kamor se bodo stekala sredstva od turistične dejavnosti. Pomemben finančni delež omenjenega sklada bodo predstavljala državna turistična zemljišča. Po navedbah ministra za gradbeništvo in državno premoženje Branka Bačića bo uveden višji davek za turistična zemljišča v državni lasti, na katerih so hoteli, kampi in podobno. Po predlagani uredbi se bo letni prispevek, ki bo odvisen od lokacije in kategorije, na priljubljenih turističnih destinacijah, kot sta obalni pas in Zagreb, za kampe gibal med 1,26 in 2 evra, za hotele in turistična naselja pa med 1,5 in 3 evre na kvadratni meter. Na manj obljudenih krajih pa bo znašal od 20 centov do enega evra. Višina prispevka bo odvisna od določitve, v katero enoto bo spadala lokalna samouprava.
Vlada načrtuje, da se bo v državno blagajno od najemnin steklo približno 20 milijonov evrov, od tega 15 milijonov od kampov in pet milijonov od hotelskih kompleksov. Del prihodkov bodo dobile tudi lokalne samouprave. Bačić je omenil tudi višje prispevke gospodarskih družb, ki imajo na zasebnih zemljiščih turistične komplekse. Minister je še ocenil, da bo s stavbno obdavčitvijo doseženo “dobro ravnotežje”, v državno blagajno pa bo priteklo od 2,5- do 3-krat več denarja kot zdaj, ko imajo hoteli in kampi nižje davke.
V rubriki Poglobljeno smo se pred kratkim pogovarjali z dr. Josipom Mikulićem, enim največjih hrvaških strokovnjakov za turizem. Govorili smo o gentrifikaciji, betonizaciji in apartmanizaciji hrvaške obale ter prizadevanjih za obrnitev negativnih trendov, pa tudi o podražitvah – ali so te upravičene.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!