Premier Robert Golob je danes uradno obiskal Zagreb, kjer se je s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem pogovarjal o boju proti nezakonitim migracijam, energetskih temah in, med drugim, prometni povezljivosti. Premierja, ki sta prepričana, da se mora spor o arbitraži umakniti iz dnevne politike, sta omenila možnost, da rešitev za to vprašanje oziroma za implementacijo arbitražnega sporazuma najdejo strokovnjaki. "Mi si želimo implementacije, hrvaška stran si želi rešitve," je poudaril premier Golob. In dodal, da razumevanje stališč Hrvaške še ne pomeni, da bo Slovenija odstopila od svojih.
V okviru prvega uradnega obiska slovenskega premiera Roberta Goloba na Hrvaškem je hrvaški premier Andrej Plenković Sloveniji najprej čestital za izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. “Pri tem smo vas od začetka podpirali in veselimo se vašega doprinosa k svetovnemu miru in varnosti,” je dejal.
Ena od tem pogovorov med slovenskim in hrvaškim premierjem so bili nezakonite migracije oziroma boj proti njim. Plenković je Goloba seznanil, da je hrvaški notranji minister z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex podpisal sporazum, na podlagi katerega bo Frontex na Hrvaško za obdobje šestih mesecev napotil šest strokovnjakov, ki bodo pomagali pri vračanju tako imenovanih nezakonitih migrantov.
Premier Golob, ki je spomnil, da so nezakonite migracije tudi ena od poglavitnih tem, s katerimi se trenutno ukvarja EU, je pri tem ocenil, da število Frontexovih strokovnjakov, ki bodo delovali na Hrvaškem, ni ključnega pomena. “Pomembno je, da je Frontex prisoten,” je poudaril in dodal, da bo “uspeh pravi”, ko bo Frontex prisoten po celotnem Zahodnem Balkanu. Ob tem je spomnil, da bodo strokovnjaki Frontexa sodelovali pri postopkih vračanja tako imenovanih nezakonitih migrantov, ki po njegovih besedah pogosto povzročajo skrb pri delu slovenske javnosti.
Foto: Borut Živulović/BOBO
Slovenija je sicer že pred današnjim obiskom večkrat izpostavila stališče, da bi bilo dobro, če bi hrvaškim policistom pri varovanju zunanje schengenske meje pomagale enote Frontexa.
Medtem ko je Hrvaška zadržana do napotitve enot Frontexa na svojo zunanjo mejo – v BiH, torej na drugi strani zunanje meje, živi velika hrvaška skupnost –, je Plenković danes spomnil še, da hrvaško zunanjo schengensko mejo varuje ena od največjih enot obmejne policije v Evropski uniji, ki šteje 6.700 pripadnikov. “Frontex jih ima 11.000,” je izpostavil. Prav tako je poudaril, da je pomembno, da države v soseščini, kot je Srbija, svojo vizumsko politiko uskladijo z vizumsko politiko Unije.
“Arbitraži bomo pustili čas”
“Imamo eno samo temo, ki nas je po nepotrebnem v preteklosti razdvajala, ki ji bomo pustili čas ter jo umaknili z dnevne politike ter verjamem, da bomo potem tudi lažje našli rešitev zanjo,” je sicer v uvodu novinarske konference pojasnil premier Golob. Gre za vprašanje meje in arbitraže, ki ju je v svojem govoru omenil tudi Plenković.
Medtem ko je hrvaški premier povedal, da je Hrvaška izrazila pripravljenost, da se o iskanju druge rešitve za vprašanje arbitraže pogovarjajo strokovnjaki, je premier Golob poudaril, da razumevanje hrvaških stališč nikakor ne pomeni, da Slovenija od svojih odstopa. “Vsi slovenski premierji smo zavezani sklepom parlamenta, zakonodaji o določitvi meje, arbitražnemu sporazumu. Ta zavezanost je trajna in neomajna.” Poleg tega pa po premierjevih besedah vemo tudi, “da je arbitraža nekaj, kar je še treba implementirati, izvesti. Pogovori o implementaciji arbitraže so bili vedno v interesu Slovenije in čas je, da se pogovori začnejo”.
Kdaj bodo pogovori obrodili sadove, po besedah premierja ni tako pomembno. Oba predsednika vlad sta namreč izrazila pripravljenost, da državi pogled usmerita v prihodnost.
Z vprašanjem o arbitraži je tesno povezano tudi vprašanje kazni za ribiče, tako slovenske kot hrvaške. Hrvaška stran je predlagala vzajemno odpravo kaznovanja, premier Golob pa je ta predlog komentiral z besedami: “Vlada je zavezana spoštovati slovenski pravni red, to velja tudi za policijo.”
Kot je poudaril Plenković, sta Slovenija in Hrvaška danes podpisali dva pomembna sporazuma.
Sporazum o čezmejnem sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči predvideva, da lahko tudi hrvaški državljani nujno medicinsko pomoč poiščejo v bolnišnici v Izoli. Gre za ukrep, ki olajša dostop do zdravstvenih storitev predvsem prebivalcem severne Istre. “Gre za nekaj, kar se je pripravljalo pod radarjem, a to ne pomeni, da je manj pomembno,” je poudaril slovenski premier.
Danes pa je bil podpisan tudi sporazum o solidarnostnih namerah pri zagotavljanju varnosti pri preskrbi s plinom. Kot je poudaril Plenković, gre za zagotavljanje meddržavne energetske varnosti v kontekstu svetovne energetske krize, s katero se soočamo. Premier Golob pa je dodal, da je “Hrvaška pomembno vozlišče s svojim terminalom na Krku in Slovenija na tak način dobiva dostop do alternativnih poti z oskrbo z zemeljskim plinom.” Če bi se, tako Golob, ponovila situacija lanske zime, bi danes podpisani sporazum lahko predstavljal razliko med tem, ali ga Slovenija ima ali ne.
“Dobra volja, ki smo jo danes pokazali s podpisi sporazumov, je, da želimo gledati naprej,” je ob tem poudaril Plenković.
S slovennskim premierjem sta v Zagreb pripotovala tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Tanja Fajon in Bojan Kumer sta v Zagreb pripotovala s slovenskim premierjem Robertom Golobom. (Foto: Borut Živulović /BOBO)
Slovenskega premierja je sprejel hrvaški premier Andrej Plenković. Sprejem je potekal z vojaškimi častmi.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje