Slovenski premier Robert Golob je danes po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejal, da je drugi blok krške nuklearke v interesu obeh držav. A vlada Roberta Goloba trenutno na trgu ne vidi jedrske rešitve, ki bi jo prepričala o pospešitvi projekta JEK2. Golob je danes kot ključno vprašanje izpostavil, "ali bo EU uspela to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije in zagotoviti sredstva za razvoj te jedrske energije".
V Gen energiji trenutno revidirajo časovnico projekta drugega bloka (JEK2), ki zdaj predvideva gradnjo drugega bloka do leta 2035. Od vladajočih prihajajo signali, da ta rok gradnje ni realen.
Minister Bojan Kumer je v nedavnem intervjuju za N1 dejal, da čaka na posodobljeno časovnico projekta. Državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen pa je ocenila, da bo projekt v “najboljšem primeru” zgrajen v 15 oziroma 20 letih.
Premier Robert Golob je prejšnji teden v Bruslju dejal, da je razlog za to, da v Evropi nimamo prave jedrske industrije.”Zato je težje dovolj zanesljivo z vidika časa in proračuna načrtovati, kako bi projekti, kot je JEK2, dejansko izgledali,” je dejal.
Zamude po Evropi
Evropa sicer ima svojega proizvajalca, francoski EDF, Golob pa je verjetno želel opozoriti na njegove težave pri jedrskih projektih po Evropi.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo na vprašanje, od kod ocena, da bomo JEK2 v najboljšem primeru gradili 15 let, odgovarjajo, da gre za okvirno oceno skupne časovnice za predpripravo in gradnjo v najbolj idealnem scenariju, upoštevajoč najboljše primere v drugih državah članicah EU. “Gre za oceno ministrstva, ne investitorja,” so dejali.
V Franciji EDF gradi tretji reaktor elektrarne Flamanville v Normandiji. Gre za elektrarno nazivne moči 1.630 MW, katere gradnja se je začela leta 2007. Takratna napoved je bila, da bo reaktor zgrajen do leta 2012 in da bo stal 3,3 milijarde evrov. A po vrsti zamud in podražitev zdaj velja, da naj bi elektrarno zagnali v začetku prihodnjega leta, 17 let po začetku gradnje, stala pa bo 13,2 milijarde evrov.
Zadnji zagnani reaktor v EU je tretja enota finske elektrarne Olkiluoto, ki so jo začeli graditi sredi leta 2005, zagnali pa lani, torej po 18 letih. Tudi ta reaktor je gradil EDF, ki je ob začetku gradnje napovedoval, da bo ta končana v štirih letih. Elektrarna se je med gradnjo podražila s treh na 11 milijard evrov.
Podobno se dogaja tudi v Veliki Britaniji, kjer so leta 2017 začeli graditi elektrarno z dvema reaktorjema Hinkley Point C. Po prvih napovedih bi morala stati 18 milijard funtov (okoli 20 milijard evrov), a se je ocena do danes dvignila na 25 milijard funtov (28,5 milijarde evrov). Elektrarno bodo po trenutnih ocenah končali leta 2027.
Vir težav EDF je po mnenju nekaterih pomanjkanje znanj. Po razcvetu jedrske energije v osemdesetih letih so naložbe v ta sektor zastale, EDF pa je izgubil dragoceno inženirsko znanje, ki bi ga zdaj potreboval za gradnjo novih nukleark ter vzdrževanje obstoječih.
S ponudniki pa nič o rokih gradnje
EDF ni edini interesent za postavitev drugega bloka, to sta še ameriški Westinghouse in južnokorejski KHNP. Poljska je denimo lani z Westinghousom sklenila pogodbo za gradnjo reaktorja, ki naj bi ga začeli graditi leta 2026 in končali leta 2033, torej v sedmih letih.
Na ministrstvu so nam na vprašanje, ali so tri možne ponudnike, ki bi gradili JEK2, kdaj vprašali, do kdaj bi trajala gradnja in kolikšna bi bila cena, zatrdili, da jih niso. “Res je, da je ministrstvo na pobudo ameriške in francoske ambasade septembra 2022 gostilo tudi srečanje z Westinghouse in EDF in da je na teh sestankih med drugim tekla beseda tudi o časovnici, vendar je šlo v tem primeru za pridobivanje splošnih informacij, ne na projekt JEK2 vezanih konkretnih vprašanj.”
Vir z ministrstva je dejal, da je treba zdaj pogledati in prečistiti, kdo in po kakšni časovnici bi lahko zgradil JEK2, kar Gen energija tudi počne.
Medtem sicer administrativni postopki tečejo: v prihodnjih mesecih naj bi na ministrstvo za naravne vire in prostor poslali popravljeno vlogo za začetek umeščanja v prostor.
Stranska vloga pri razogljičenju
Na evropski ravni pa se pripravlja zakonodajni okvir, ki bo vplival tudi na potek načrtovanih jedrskih projektov.
Evropska komisija namreč piše zakonodajo, s katero namerava spodbujati razogljičenje. Ta med drugim predvideva več kot 90 milijard evrov subvencij ter prinaša možnost postopkovnih poenostavitev za vključene tehnologije.
Jedrski energiji Bruselj za zdaj namenja stransko vlogo pri teh ambicioznih načrtih. V zadnjih predlogih Evropske komisije (na primer aktu o neto ničelni industriji ter kritičnih surovinah) je sicer vključena. A kot je prejšnji teden pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, spodbujajo najnovejše jedrske tehnologije. Gre za reaktorje četrte generacije oziroma male modularne reaktorje (SMR), ki pa za zdaj še niso komercialno dosegljivi. JEK2 bi bil predvidoma reaktor tri plus generacije.
Slovenski premier Robert Golob je v Bruslju prejšnji teden dejal, da bo zakonodajni okvir, ki ga zdaj sprejema Bruselj, postavil jasna pravila, na kakšen način lahko jedrska tehnologija dostopa do kapitala in razvojnega financiranja ter kako bodo tekli postopki umeščanja v prostor. Na vprašanje, kako bo to vplivalo na projekt JEK2, je sicer odgovoril, da dogajanja “v tej fazi še ne bi vezal na konkreten projekt”.
Mediji v Franciji, ki se prav tako podaja v investicijski cikel (prejšnji teden je parlament odobril gradnjo šestih novih reaktorjev EPR2, ki jih proizvaja francoski EDF) in se bori za tako imenovano tehnološko nevtralnost, medtem poročajo, da je predlog Evropske komisije slab signal za jedrske države: ne le, da jedrska tehnologija ne bo imela dostopa do okoli 100 milijard finančnih podpor, ki jih bo Bruselj do leta 2030 namenil za spodbude pri razogljičenju, to onemogoča tudi poenostavitev administrativnih projektov za novogradnje. Predlog morajo potrditi države članice, nato še Evropski parlament.
Upe polagajo v male reaktorje
Kot je že v intervjuju za N1 povedal minister Kumer, pa vlada Roberta Goloba s projektom JEK2 okleva tudi, ker računa na nadaljnji razvoj SMR. “Zadnji dve leti je tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje,” je dejal Kumer.
Ob današnjem prihodu na srečanje ministrov za energetiko EU v Bruslju je Kumer dejal, da Slovenija verjame, da je v predlogih aktov EU še prostor za izboljšave pri vlogi vodika, proizvedenega iz jedrske energije, medtem ko ni omenil, da bi se Slovenija (tako kot Francija) zavzemala za vključitev celotnega spektra jedrskih tehnologij. Ponovil je, da imajo modularni reaktorji velik potencial.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
