Roberta Metsola nova predsednica Evropskega parlamenta

Svet 18. Jan 202211:20 > 11:48
Delite:
Roberta Metsola
Foto: PROFIMEDIA

Roberta Metsola iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) je bila danes v Strasbourgu izvoljena za novo predsednico Evropskega parlamenta. Postala je tretja ženska na tem položaju in najmlajša predsednica parlamenta doslej.

Za izvolitev v prvem krogu glasovanja je bila potrebna absolutna večina. Roberta Metsola je dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic.

Predsednica, ki bo parlament vodila v drugi polovici mandata, prav danes praznuje 43. rojstni dan.

Metsola se je po izvolitvi spomnila pred tednom dni preminulega dosedanjega predsednika Davida Sassolija ter napovedala, da bo nadaljevala njegovo delo.

Že v predstavitvi pred glasovanjem je dejala, da si je želel Sassoli imeti vse za skupno mizo, za to pa si bo prizadevala tudi sama.

“Rada bi okrepila kulturo dialoga, politika ne sme biti boj med zmagovalci in poraženci, temveč mora biti v službi državljanov,” je dejala.

Metsola, ki bo šele tretja ženska na položaju predsednika Evropskega parlamenta doslej, je napovedala tudi boj za pravice žensk.

Poleg Metsole sta se za predsedniški položaj potegovali še Alice Bah Kuhnke iz vrst Zelenih in Sira Rego iz Levice, medtem ko je Kosma Zlotowski iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) kandidaturo umaknil.

Socialistu Sassoliju bi se v tem mesecu iztekel mandat. Njegova izvolitev julija 2019 je bila rezultat dogovora treh največjih političnih skupin – EPP, socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) -, da bo v drugi polovici mandata položaj predsednika pripadel EPP.

Kdo je Roberta Metsola?

Metsola je po Simone Veil in Nicole Fontaine postala tretja predsednica Evropskega parlamenta. Na čelo te institucije je bila izvoljena ravno na svoj 43. rojstni dan, s čimer je postala tudi najmlajša med predsedniki in predsednicami.

Rodila se je 18. januarja 1979 v kraju St. Julian’s na Malti. Po izobrazbi je pravnica, ki se je specializirala za evropsko pravo in politiko. Preden je leta 2013 postala evropska poslanka, je delala na stalnem predstavništvu Malte pri EU in v evropski zunanji službi.

V Evropski parlament je vstopila kot poslanka malteške Nacionalistične stranke. Za prvo podpredsednico Evropskega parlamenta je bila izvoljena novembra 2020. Na položaju je zamenjala Mairead McGuinness, potem ko je bila ta imenovana za evropsko komisarko za finančne storitve in unijo kapitalskih trgov. Po smrti predsednika Sassolija prejšnji torek je začasno prevzela vodenje parlamenta.

Poročena je z nekdanjim finskim politikom Ukkom Metsolo, s katerim imata štiri sinove. Zavzema se za odpravo neenakosti spolov in za pravice pripadnikov skupnosti LGBTIQ, v parlamentu pa je bila dejavna tudi na področju migracijske politike. A marsikomu se zdijo sporna njena stališča glede pravice do splava.

Na Malti je namreč splav zakonsko prepovedan, država pa si je izborila protokol v pogodbi EU, ki priznava poseben položaj članice na tem področju. Metsola naj bi sicer v svoji predstavitvi kandidature članom skupine S&D nedavno zagotovila, da je taka situacija ne bo odvrnila od tega, da bi kot predsednica zagovarjala stališče parlamenta v korist svobodne izbire žensk.

Metsola je tudi članica parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter sodeluje v delovni skupini za spremljanje demokracije v okviru tega odbora, ki je lansko jesen spremljala tudi razmere v Sloveniji.

Slovenijo sicer pozna še iz časa prvega predsedovanja Svetu EU, junija lani pa je pred začetkom drugega predsedovanja v vlogi prve podpredsednice Evropskega parlamenta, pristojne za stike z nacionalnimi parlamenti, obiskala Ljubljano, kjer se je srečala s člani državnega zbora in državnega sveta.