Še en konflikt na Bližnjem vzhodu, ki vse bolj vpliva na cene goriv

Z zavzetjem preliva Bab el-Mandab so hutijevci jemenski vladi, ki jo podpira Savdska Arabija, zadali hud udarec. Analitiki zadnji razvoj dogodkov primerjajo celo s februarskim napadom na Iran, ki so ga izvedli ZDA in Izrael, piše portal Index.hr.

Korenine spora z Riadom segajo v leto 2004, ko je šiitsko gibanje Ansar Alah, bolj znano kot gibanje Huti, prvič dvignilo orožje proti takratnemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu in Savdsko Arabijo obtožilo, da financira in usmerja njegovo represijo nad njihovo skupnostjo nad hutijevci v severni provinci Saada.

Potem ko so hutijevci leta 2014 izkoristili val nezadovoljstva zaradi korupcije in zavzeli mesto Sana na vzhodu države, so predsednika prisilili k begu. Savdska Arabija je zatem vstopila v vojno na čelu koalicije arabskih držav, uradno z namenom ponovne vzpostavitve priznane vlade.

Razmere so kljub premirju iz leta 2022 ostale zelo napete. Sedanja eskalacija pa predstavlja najbolj nevaren razvoj dogodkov v zadnjih letih.

Konflikt z Izraelom

Konflikt jemenskih hutijevcev z Izraelom ima drugačen izvor. Od ustanovitve gibanja v devetdesetih letih so hutijevci prevzeli geslo, znano kot "al-Sarkha" ali "Bog je največji, smrt Ameriki, smrt Izraelu, prekleti Judje, zmaga islamu". Ta slogan je v večini primerov ostal le retoričen, piše Index.hr.

To se je spremenilo po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ko so hutijevci začeli napadati izraelsko mesto Eilat ter ladje v Rdečem morju, s čimer so, kot trdijo, Gazi izrazili solidarnost.

Vzorec se je nadaljeval do oktobra 2025, ko je v Gazi prišlo do premirja. To je začasno umirilo napade. Hutijevce pa so ponovno spodbudili napadi med Iranom in Izraelom. Ti so ponovno uvedli blokado z Izraelom povezanih ladij na morski ožini Bab al-Mandab, s čimer so jemenski konflikt vpletli še globlje v regionalno vojno.

Ti dve fronti sta medsebojno povezani, piše Index.hr. Izkušnje in orožje, ki so jih pridobili v spopadih z Izraelom, so hutijevcem omogočili, da so vojaško premagali razdrobljene sile jemenske vlade in v bliskovitem napadu, ki je trajal le 18 ur, zavzeli celotno obalo.

Analitik Mohamed Elmasry z inštituta v Dohi je ocenil, da so jemenski hutijevci danes precej močnejša vojaška sila od tiste, s katero so se Savdijci soočili pred približno 10 leti, in dodal, da je k temu pripomogel predvsem dostop do iranskega orožja.

Ožina Bab al-Mandab

Skozi morsko ožino Bab al-Mandab, ki povezuje Rdeče morje in Adenski zaliv, dnevno poteka okoli 12 odstotkov celotne svetovne trgovine. Ta je pridobila še večji pomen, odkar je Iran zaprl Hormuško ožino, skozi katero je pred vojno letno potovala približno petina svetovne porabe nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Savdska Arabija je kot odgovor na zaporo Hormuške ožine zmogljivost alternativnega naftovoda, ki prečka Perzijski polotok in nafto pripelje do Rdečega morja, povečala s pet na sedem milijonov sodov na dan. To pomeni, da je skozi ožino Bab al-Mandab začelo teči kar 21 odstotkov več savdske nafte kot pred vojno, piše Index.hr.

To je povzročilo, da je ta ožina postala naslednja tarča. Promet nafte se je avgusta zmanjšal na okoli 400.000 sodov na dan. Najnovejša eskalacija pa je prinesla dodatni 46-odstotni upad.

Podražitev nafte

Analitičarka pri RBC Capital Markets Helima Croft je opozorila, da "napredovanje hutijevcev resno ogroža pomorski promet skozi ožino Bab al-Mandab," in ocenila, da bi lahko obsežna vojna do konca leta povzročila dvig cene sodčka surove nafte Brent na skoraj 122 dolarjev (okoli 106 evrov).

Tudi druge investicijske banke imajo podobne napovedi. Goldman Sachs predvideva rast cene nafte na 120 dolarjev (104 evrov), če bi se konflikt zavlekel v leto 2027. Bank of America pa pričakuje razpon od 95 do 125 dolarjev (od 83 do 109 evrov).

Nekoliko boljše novice ima izredni profesor na univerzi King's College London Andreas Krieg. Ta je dejal, da so hutijevci pri upravljanju zavzetih ozemelj "grozni" in da je malo verjetno, da bodo lahko blokado ožine vzdrževali dolgoročno.

Prestolonaslednik Savdske Arabije Mohamed bin Salman je medtem za pomoč pri spopadih s hutijevci prosil tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je prošnjo zavrnil ter na mesto tega ponudil obveščevalno podporo.

Trump ocenjuje, da je malo verjetno, da se bo vojna končala pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ZDA. Po navedbah časopisa Wall Street Journal pa njegovi svetovalci omenjajo, da se bo konflikt zaključil komaj leta 2029.