Ameriški obveščevalci priskočili na pomoč Savdijcem, ki jim v boju proti hutijevcem ne gre najbolje

Operativna skupina ameriške vojske si prizadeva za izboljšanje izmenjave obveščevalnih podatkov z oboroženimi silami Savdske Arabije, ki se sooča z napadi jemenskih hutijevcev, je danes dejal ameriški uradnik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) "ima na terenu delovno skupino za izboljšanje izmenjave obveščevalnih podatkov in podpore pri načrtovanju s savdskimi silami", je pod pogojem anonimnosti povedal uradnik. Dodal je, da CENTCOM "ohranja močno varnostno zavezništvo s savdskimi partnerji pri soočanju z regionalnimi izzivi".

Napadi hutijevcev na cilje v Savdski Arabiji sledijo približno teden dni dolgi hutijevski ofenzivi v sosednjem Jemnu, v okviru katere je proiranska skupina zavzela preostalo območje vzdolž jugozahodne jemenske obale in več otokov v Rdečem morju. Utrdili so tudi nadzor nad pomembno strateško ožino Bab al Mandab, ki Rdeče morje povezuje z Adenskim zalivom.

Pot je pomembna za savdski izvoz nafte, potem ko zaradi vojne med ZDA in Iranom Hormuška ožina ostaja praktično zaprta. Hutijevci so pred dnevi sporočili, da nameravajo zagotoviti varnost plovbe na območju, a da za savdska plovila velja blokada.

Množica beguncev

Potem ko so hutijevci med enotedensko ofenzivo zavzeli preostalo območje vzdolž jugozahodne jemenske obale in več otokov v Rdečem morju, je s svojih domov na območju pred spopadi zbežalo več deset tisoč ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sporočilu za javnost opozorila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Izpostavila je, da se je zaradi "hitrega zaostrovanja spopadov ob zahodni obali Jemna razselilo več kot 100.000 ljudi, tisoči pa so bili prisiljeni poiskati zatočišče" v Džibutiju, ki leži ob ožini Bab al Mandab nasproti Jemna.

Samo v zadnjih štirih dneh se je v Džibuti po morju zateklo 2.400 Jemencev, med katerimi je bila več kot polovica starejših, žensk in otrok. Po težki poti po morju so bili izčrpani in pretreseni, s seboj pa so prinesli samo najbolj nujne stvari. Predstavnica UNHCR v Džibutiju Sandrine Desamours je opozorila, da so tamkajšnje zmogljivosti za sprejem zelo obremenjene in da nujno potrebujejo dodatno podporo v primeru prihoda novih beguncev.

Ker so zaradi spopadov bili prebivalci prisiljeni zapustiti svoje domove na obsežnem območju, se v UNHCR bojijo, da se bo v primeru zaostritve spopadov povečalo število razseljenih in beguncev. Izpostavili so, da v Jemnu za oskrbo razseljenih nujno potrebujejo zatočišča, hrano, čisto vodo ter zdravstveno oskrbo. Povečujejo se tudi tveganja in humanitarne potrebe za več kot 65.000 beguncev in prosilcev za azil iz Somalije in Etiopije v Jemnu, so poudarili.

Opozorili so še na težave pri dostavi humanitarne pomoči zaradi spopadov in uničene infrastrukture v Jemnu, pa tudi preko ožine Bab al Mandab, ki povezuje Rdeče morje in Adenski zaliv. Nadaljevanje spopadov na območju te ključne pomorske poti bi lahko vplivalo na "humanitarni in trgovski ladijski promet, ki oskrbuje Jemen, Sudan in druga krizna območja v regiji in izven nje," so še opozorili.

Voditelja Savdske Arabije in Egipta za svobodno plovbo v Rdečem morju

V luči hutijevskega prevzema nadzora nad Bab al Mandabom sta danes savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman in egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi sta pozvala k svobodni in varni plovbi v Rdečem morju. Voditelja sta v egiptovski prestolnici razpravljala o grožnji, ki jo predstavlja nadzor jemenskih borcev nad ožino.

Salman in Sisi sta "poudarila pomen zagotavljanja svobode in varnosti pomorske plovbe" skozi Hormuško ožino in ožino Bab al Mandab, so sporočili pri egiptovskem predsedstvu, kot povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Hutijevci, ki jih podpira Iran, so prejšnji teden prevzeli nadzor nad jemensko obalo Rdečega morja in ožino Bab al Mandab ter s tem ogrozili plovbo tankerjev z nafto iz Savdske Arabije, največje svetovne izvoznice nafte, na azijske trge. Motnje v pomorskem prometu skozi Bab al Mandab bi lahko povzročile velike izgube tudi Egiptu, ki pridobiva ključne devizne prihodke iz naslova pristojbin za prehod skozi Sueški prekop, poroča AFP.