Šimpanzi v Ugandi so v "državljanski vojni". Strokovnjaki ne vedo, kako se bo končala

Junija 2015 je Aaron Sandel, sokordinator projekta Ngogo Chimpanzee Project, opazoval skupino šimpanzov v ugandskem narodnem parku Kibale, kjer projekt poteka, piše CNN. Nenadoma je opazil, da so šimpanzi utihnili. Več jih je začelo delati grimase, ki kažejo na nervozo. Drugi so se začeli dotikati med seboj, da bi se pomirili.

V daljavi je bilo slišati še druge šimpanze, vendar to ni bilo nič nenavadnega. Vsaj dve desetletji so šimpanzi v Ngogu tvorili izjemno veliko skupnost, ki je na vrhuncu štela več kot 200 posameznikov, živečih v sožitju.

Ko pa je Sandel zagledal še več prihajajočih šimpanzov, se primati niso združili na običajen način, torej z glasnim kričanjem, trepljanjem po hrbtu in držanjem za roke. Namesto tega so nekateri šimpanzi zbežali, kar je Sandela in njegovega kolega, raziskovalca Johna Mitanija, zmedlo. Člani nekdaj tesno povezane skupine so se nenadoma začeli obnašati kot tujci.

"Spomnim se, da sem Johna vprašal, kaj se dogaja. Odgovoril je: 'Ne vem'," se spominja Sandel. "To mi je ostalo v spominu, ker gre za enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za šimpanze. Te živali je preučeval dve desetletji. A to, kar sva videla, je bilo nekaj novega," je pojasnil.

Delitev na zahodne in osrednje šimpanze, ki se med seboj tudi pobijajo

Sandel ta dan označuje kot začetek razkola, ko se je velika skupina začela organizirati v dve frakciji, danes znani kot zahodni in osrednji šimpanzi. "Mislim, da je takrat vzniknilo seme polarizacije, ki je vodilo v razpad skupine," je dejal Sandel, sicer izredni profesor antropologije na univerzi v Teksasu v Austinu.

Od takrat se je nasilje med obema skupinama stopnjevalo, napadi pa večkrat na leto vodijo v smrt odraslih in mladičev. Nova študija, objavljena 9. aprila v reviji Science, zdaj dokumentira t. i. šimpanzjo "državljansko vojno", redek pojav, za katerega ocenjujejo, da se zgodi približno vsakih 500 let in je bil doslej opažen le enkrat.

Sodelujoči pri projektu Ngogo Chimpanzee Project, ki je bil ustanovljen leta 1995, sprva niso verjeli, da se bo sicer velika skupina šimpanzov razdelila, saj niso videli znakov razkola. Tudi okolje je omogočalo življenje veliki skupini, saj je bilo območje bogato s hrano in drevjem.

A dve desetletji kasneje se je stanje spremenilo. Če so se pred razkolom šimpanzi v Ngogu lahko prehajali po celotnem območju, je teritorij danes razdeljen na dva dela, z mejo približno na sredini. Šimpanzi, večinoma samci, patruljirajo, da bi drug drugega držali na razdalji. Meja se nenehno spreminja, trenutno pa kaže, da jo zahodni šimpanzi potiskajo vse bolj proti vzhodu.

"Včasih se počutim kot vojni poročevalec"

Zahodni šimpanzi so bolj agresivni kot osrednji: med letoma 2018 in 2024 so organizirali do 15 patrulj na štiri mesece ter v povprečju ubili enega odraslega in dva mladiča na leto iz osrednje skupine, kaže študija. Zdi se, da imajo zahodni šimpanzi prednost, verjetno zaradi zgodnje povezanosti, je dejal Sandel.

Do zdaj je bilo ubitih sedem odraslih in 17 mladičev iz osrednje skupine, dodatnih 14 šimpanzov pa pogrešajo in bi prav tako lahko bili žrtve napadov.

"Zelo žalostno je gledati, kako se šimpanzi pobijajo med seboj, še posebej, ko gre za posameznike, ki jih dobro poznam. Včasih se počutim kot vojni poročevalec," je dejal Sandel. Ob tem raziskovalci poleg nasilja opazujejo tudi druga čustva, kot so empatija, pa tudi dejanja poguma in prijateljstva.

"Mislim, da se dotikamo samega bistva tega, kaj pomeni biti šimpanz," je dodal. "S tem, ko vidimo, kako se odnosi tako dramatično spreminjajo, dobivamo vpogled, ki ga zgolj z opazovanjem običajno ne bi imeli – nekakšno okno v njihov um in čustva," meni raziskovalec.

Kakšni so možni razlogi in kakšni razpleti?

Raziskovalci v Ngogu ne morejo z gotovostjo pojasniti, zakaj se je vojna začela, imajo pa nekaj teorij. Skupnost je doživela spremembe v hierarhiji dominance, kar je takoj vplivalo na medsebojne odnose. Domnevajo, da so k razpadu prispevali smrt več šimpanzov leta 2014 iz neznanih vzrokov, sprememba alfa samca leta 2015 in epidemija bolezni dihal leta 2017.

"Natančna dokumentacija tega redkega pojava skozi dolgoletne podatke ponuja neprecenljiv vpogled v medskupinske konflikte," je za CNN dejala Katie Slocombe, profesorica psihologije na Univerzi v Yorku, ki v raziskavi ni sodelovala. Dodala je, da je bila to največja znana skupnost šimpanzov, zato je bilo ohranjanje učinkovitih odnosov med tolikšnim številom posameznikov verjetno zahtevno.

Po mnenju avtorjev študije lahko raziskovanje šimpanzov pomaga razumeti tudi človeške konflikte, saj nimajo kulturnih označevalcev, ki jih pogosto povezujemo z vojno pri ljudeh, kot sta religija ali etnična pripadnost.

Sandel meni, da obstajata dve verjetni možnosti za razplet konflikta. Prva je, da se bo osrednja skupina bolje organizirala in učinkoviteje branila svoje območje, kar bo zmanjšalo število smrtonosnih napadov. Druga pa je, da bo močnejša skupina iztrebila šibkejšo.

"Obstaja še tretja možnost, ki se zdi zelo malo verjetna: da bi se skupini ponovno združili," je dejal Sandel, a dodal, da si to možnost težko predstavlja – se je pa pripravljen pustiti presenetiti.