Aprilski vročinski rekordi sami po sebi ne napovedujejo nujno tudi izredno vročega poletja, pravijo vremenoslovci. Vse višja koncentracija toplogrednih plinov v ozračju in trenutno stanje v Atlantiku kažeta, da bo zelo verjetno spet vroče. Kaj lahko pričakujemo?
Nedelja, 7. april 2024, se bo v zgodovino zapisal kot najzgodnejši dan v letu, ko so temperature v Sloveniji presegle 30 stopinj Celzija. Absolutni rekord je padel v Osilnici, kjer so v nedeljo izmerili 30,2 stopinje. Rekordi za prvo polovico aprila so padli še v številnih drugih, predvsem višje ležečih krajih v Sloveniji.
Ponekod so izmerili celo rekordno visoke aprilske temperature, tudi na Kredarici in Babnem Polju. Prav na tej merilni postaji je natančno pred tremi leti, 7. aprila 2021, padel obraten aprilski rekord, saj je bilo minus 20 stopinj Celzija.
Tudi v nedeljo je bilo zelo toplo, tako kot včeraj, ko je bilo najbolj toplo v nižinah vzhodne Slovenije, ponekod tudi 28 °C. “Nato se bodo temperature v sredo nekoliko znižale, konec tedna pa spet utegne biti zelo toplo, zlasti v nedeljo, morda celo znova blizu 30 °C,” napoveduje klimatolog Agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik
Prihodnji teden sledi izrazita ohladitev, morda se bodo temperature spustile celo pod ledišče. Več preberite v članku: Uživajte v toplih temperaturah, dokler še lahko: prihaja izrazita ohladitev
Kaj aprilski rekordi pomenijo za poletje?
Aprilski skorajda vročinski val nima nobene vrednosti pri napovedovanju razmer maja ali pa poleti, poudarja Vertačnik. “V preteklosti smo že imeli izredno toplo vreme aprila, pa potem v naslednjih mesecih ni bilo več tako ekstremno. To je bilo recimo leta 1968, ko smo imeli proti koncu aprila marsikje po Sloveniji skoraj 30 stopinj Celzija, potem pa od maja do avgusta ni bilo izrazito toplo. Leta 2013, ko smo imeli prejšnjič rekorde v prvi polovici aprila, pa je bilo nato konec avgusta zelo vroče, ko smo imeli v Ljubljani kar pet dni zapored več kot 35 stopinj Celzija. Tako da zdajšnje aprilsko vreme ne vpliva prav zelo na naslednje mesece,” pravi klimatolog.
A če pogledamo globalno sliko, so dejstva nedvoumna. “Smo v zelo toplem obdobju zaradi el niña in seveda globalnega segrevanja. Če pustimo el niño ob strani, že zaradi globalnega segrevanja pričakujemo, da bo poletje v Sloveniji verjetno nadpovprečno toplo glede na referenčno obdobje 1981–2020,” napoveduje Vertačnik. Je pa zelo težko napovedati, kako vroče bo, pa tudi, ali bo poletje bolj suho ali bolj namočeno. “Sezonske napovedi za Evropo kažejo, da bo poletje nadpovprečno toplo oziroma vroče in verjetno podpovprečno namočeno,” pravi, a dodaja, da pri sezonskih napovedih sicer ne gre za zgolj ugibanja, a so dokaj nezanesljive.
Dejstvo pa je, da je večji del Atlantskega oceana še vedno, že od lanske pomladi, izredno topel, še posebej to velja za njegov (sub)tropski del, kar je po besedah Vertačnika “nenavadno”. Del Atlantika južno od Grenlandije in vzhodno od Amerike pa ima trenutno dokaj običajne temperature. “Tak prostorski vzorec temperatur na severnem Atlantiku povečuje verjetnost vročega poletja v zahodnem in osrednjem delu Evrope,” napoveduje klimatolog in pojasnjuje, da se zaradi trenutnega stanja v Atlantiku “poveča verjetnost jugozahodnega zračnega toka nad Evropo, kar je ugodno za nastanek vročinskih valov v Evropi. To sicer ni nujno, kaže pa, da bo šlo tudi letošnje poletje v to smer,” pravi.
Zadnjih deset mesecev, vključno z marcem, je bilo v svetovnem merilu rekordno toplih.
Rekordno toplo morje
Ker morja oziroma oceani zadržujejo toploto ter se segrevajo in ohlajajo počasneje od zraka, je za prehod od nadpovprečnih razmer do podpovprečnih oziroma obratno potrebnih več mesecev. “Glede na to, da smo že aprila, je ob dozdajšnjih visokih temperaturah morja malo verjetno, da bi se to na primer do julija shladilo do podpovprečnih temperatur,” opisuje Vertačnik.
To velja tudi za Sredozemlje, kjer so temperature morja nadpovprečne, še zlasti pa to velja za naše morje, severni Jadran. V soboto in nedeljo je imelo morje sredi dneva že več kot 17 °C, kažejo podatki z Arsove merilne boje, ki meri temperaturo pol metra pod gladino in plava sredi zaliva. Najvišja zabeležena temperatura je v nedeljo dosegla 17,8 stopinje Celzija.
Podatki piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo kažejo, da so bile temperature našega morja nadpovprečne vse dni od lanskega avgusta do zdaj. Njihova boja od leta 2003 meri temperaturo morja na globini 3 metre pod gladino. V petek je bila povprečna 24-urna temperatura morja 14,7 stopinje, medtem ko je povprečje na isti dan v zadnjih 20 letih, odkar merijo, več kot dve stopinji nižje, 12 stopinj Celzija.
Odgovor, kaj storiti, je jasen, “koliko se to prime, je pa druga pesem”, pravi Vertačnik. “Dokler se koncentracija toplogrednih plinov v ozračju ne bo zmanjšala, ne moremo pričakovati, da se bo ohladilo. Edino kratkotrajno ohladitev bi lahko prinesel velik vulkanski izbruh, je pa vprašanje, “kako blagodejna bi ta bila”, saj vulkanski izbruhi spremenijo padavinske vzorce, kar pomeni, da nekateri kraji zato dobijo preobilico vode, drugod pa te začne primanjkovati.
Bomo imeli sušo?
Večji del Slovenije ima trenutno zelo ugodne vodne razmere, ker so bili pretekli meseci večinoma nadpovprečno namočeni. Tudi zaloge vode v visokogorju so za zdaj še velike. Ob morebitnem daljšem sušnem obdobju bi lahko imeli težave le v delih vzhodne Slovenije, kjer je bilo padavin manj, pravi Vertačnik.
Ni pa nujno, da suše ne bo pozneje poleti. “Leta 2013 smo imeli tudi po nižinah zelo veliko snega, januarja in februarja, pa tudi marca in aprila. Tako da so bile vodne razmere konec pomladi zaradi obilice padavin zelo ugodne, potem pa smo imeli zelo suh julij in rekordno vroč avgust, kar je povzročilo hudo sušo. “Dovolj je en poletni mesec z zelo malo padavinami in veliko vročino, da pride do resne suše,” pravi Vertačnik. “Je pa res bolj problematično, če suša nastopi konec pomladi ali v začetku poletja, ko so rastline bolj ranljive. Najbolj kritična sta maj in junij, avgusta pa se učinek suše že nekoliko zmanjšuje, saj del pridelka že poberemo, same rastline pa so avgusta že odpornejše in imajo globje korenine,” dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje