Možgani superstarostnikov so tako bistri kot možgani 20 do 30 let mlajših ljudi. V čem je njihova skrivnost? Gre za nevrone in možgansko skorjo? Ali pa morda za njihovo pozitivno naravnanost, povezanost z družino in prijatelji in hobije, ki vsakodnevno izzivajo njihove možgane?
Čeprav si več dni na teden zapolni s prostovoljstvom in telovadbo ter se pogosto druži s prijatelji in družino, bere najrazličnejše knjige in vsakodnevno rešuje križanke, je 85-letna Carol Siegler nemirna. “Dolgčas mi je. Počutim se kot corvette, ki jo uporabljajo kot nakupovalni voziček,” je rekla Siegler.
Carol Siegler je kognitivna superstarostnica (angleško Super Agers), njeni možgani delujejo tako kot možgani 20 do 30 let mlajših ljudi. Vključena je v raziskovalni program univerze Northwestern, ki že 14 let preučuje starejše z vrhunskim spominom.
“Dvakrat sem se udeležila avdicije za kviz Jeopardy! Bila sem dovolj dobra, da so me povabili na avdicijo v živo. Potem se je začela epidemija covida-19,” je povedala. “Kdo ve, kako bi mi šlo,” je dodala in se zasmejala. “Ko sem o tem pripovedovala otrokom in drugim, so me spomnili, da morda veliko vem o Beethovnu in Lisztu, vendar zelo malo o pevkah Beyonce in Lizzo.”
Kaj pomeni izraz superstarostnik?
Izraz superstarostnik so skovali raziskovalci. V raziskavo so vključeni starejši od 80 let, ki morajo opraviti obsežno kognitivno testiranje. Del raziskave postanejo, če imajo tako dober spomin kot ljudje, stari 50 ali 60 let.
“Superstarostniki morajo imeti dober epizodni spomin, to je sposobnost priklica vsakodnevnih dogodkov in preteklih osebnih izkušenj. Pri drugih kognitivnih testih pa morajo doseči povprečen rezultat,” je pojasnila kognitivna nevroznanstvenica Emily Rogalski. Le deset odstotkov prijavljenih doseže ta merila. “Ko superstarostnike primerjamo s povprečnimi starostniki, imajo podobne ravni inteligenčnega kvocienta. Zato razlike, ki jih vidimo, niso samo posledica inteligence,” je dejala.
Starostnike, ki so sprejeti v program, testirajo vsako leto. Opravijo 3D-skeniranja možganov, kognitivno testiranje in slikanje možganov. Analiza podatkov skozi leta je prinesla zanimive rezultate.
Možgani superstarostnikov se krčijo počasneje
Možgani večine ljudi se s staranjem skrčijo. Pri superstarostnikih pa možganska skorja, ki je odgovorna za razmišljanje, odločanje in spomin, ostaja debelejša in se krči počasneje kot pri ljudeh v 50. in 60. letih. Njihovi možgani imajo tudi večje in bolj zdrave celice v entorinalni skorji, kažejo raziskave. “To je eno prvih področij možganov, ki jih ‘prizadene’ Alzheimerjeva bolezen,” je pojasnila docentka psihiatrije in vedenjskih ved Tamar Gefen. Entorinalna skorja je neposredno povezana z drugim ključnim centrom za spomin hipokampusom.
Gefen je glavna avtorica novembrske študije, v kateri so primerjali možgane umrlih superstarostnikov z možgani mlajših ljudi in ljudi z zgodnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni. V možganih superstarostnikov je bilo trikrat manj bolezensko spremenjenih beljakovin tau, ki so znak Alzheimerjeve bolezni in demence.
V možganih superstarostnikov so našli tudi več nevronov von Economo. To je redka vrsta možganskih celic, ki so jih doslej našli pri ljudeh, velikih opicah, slonih, kitih, delfinih in pticah pevkah. Nevroni omogočajo hitro komunikacijo, nekatere teorije pa trdijo, da ti ljudem dajejo intuitivno prednost. Nevrone so našli v cingulatni skorji v sprednjem delu možganov, ki povezuje kognitivno s čustveno stranjo. Cingulatna skorja naj bi bila pomembna za uravnavanje čustev in pozornosti, kar je še eden od elementov, pomembnih za dober spomin.
Superstarostniki so aktivni in pozitivno naravnani
Superstarostniki imajo nekatere skupne lastnosti, pravi raziskovalka Emily Rogalski. So fizično aktivni in pozitivno naravnani. Vsak dan svoje možgane izzovejo z branjem ali učenjem česa novega, tudi ko dopolnijo 80 let. So družabni, obkroženi so z družino in prijatelji, pogosto v skupnosti delujejo kot prostovoljci.
“Ko superstarostnike primerjamo z njihovimi vrstniki, vidimo, da imajo bolj pozitivne odnose,” je dejala. “Ta socialna povezanost je značilna zanje. Razlikuje jih od tistih, ki se pri tej starosti še vedno dobro počutijo, a so povprečni,” je dodala.
Carol Siegler, ko se ozre v preteklost, v svojem življenju prepoznava številne lastnosti superstarostnikov. Med veliko gospodarsko krizo se je kot otrok naučila črkovati in igrati klavir. Hebrejščine se je naučila pri dedku, ko je prebirala njegov tedenski časopis v jidišu. “Imam odličen spomin. Vedno sem ga imela,” je dejala Siegler. “Vedno sem bila otrok, ki si ga lahko vprašal, kakšna je Sofijina telefonska številka. Vedela sem jo na pamet,” se spominja.
Srednjo šolo je končala pri 16 letih in se takoj vpisala na fakulteto. Pri 23 letih je dobila licenco za pilotiranje, pozneje pa je v kleti ustanovila družinsko podjetje, ki je imelo do 100 zaposlenih. Pri 82 letih je zmagala na ameriškem turnirju v reševanju križank v svoji starostni skupini. Dejala je, da se je nanj prijavila za hec.
Ko je Carol Siegler na televiziji videla oglas za program superstarostnikov, se ji je zdel zabaven. Da je bila izbrana, se ji zdi navdušujoče, vendar se zaveda, da se je rodila pod srečno zvezdo. “Nekdo, ki ima enake sposobnosti ali talente kot superstarostnik, a je živel v kraju, kjer je bilo zelo malo možnosti za izražanje, morda nikoli ne bo vedel, da jih ima,” je rekla. “In to je prava sramota,” je dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje