Odtisi krogov na pusti zemlji, znani tudi kot vilinski krogi, že desetletja vznemirjajo znanstvenike. Nova študija kaže, da je ta skrivnostni pojav veliko bolj razširjen, kot smo mislili do sedaj.
Vilinske kroge so doslej opažali predvsem na sušnih območjih južnoafriške puščave Namib in v zaledju zahodne Avstralije. Nova študija, pri kateri so uporabili umetno inteligenco, pa je te kroge našla na več sto novih lokacijah v 15 državah in na treh celinah. Podatki bi lahko pomagali znanstvenikom pri razumevanju pojava in razlagi njihovega nastanka.
Avtorji študije so v sistem umetne inteligence vnesli 15.000 satelitskih posnetkov: na polovico posnetkov so bili vilinski krogi, na drugi polovici pa ne. Nato so vnesli še 575.000 satelitskih posnetkov visoke ločljivosti zemljišč po vsem svetu, kjer je ekosistem suh ali pa imajo zelo malo padavin.
Nevronska mreža – vrsta umetne inteligence, ki informacije obdeluje na podoben način kot možgani – je pregledala rastlinje na teh posnetkih in prepoznala ponavljajoče se krožne vzorce, ki so bili podobni vzorcem že znanih pravljičnih krogov. Pozorna je bila na njihovo velikost, obliko kroga, lokacijo, gostoto krogov in razporeditev vzorca. Rezultate so nato pregledali ljudje in ugotovili, da v nekaterih primerih ne gre za vilinske kroge, je pojasnil glavni avtor študije dr. Emilio Guirado.
Študija je nove vzorce, podobne vilinskim krogom, našla na 263 sušnih lokacijah po vsej Afriki, v osrednjem delu Azije ter v osrednji in jugozahodni Avstraliji.
Skrivnostni izvor pravljičnih krogov
Avtorji študije so zbrali tudi podatke o okolju, v katerem so bili krogi opaženi, ki bi lahko nakazali vzrok za njihov nastanek. Ugotovili so, da so se vilinskim krogom podobni vzorci najpogosteje pojavljajo na zelo suhih, peščenih tleh, ki so bila alkalna in imajo nizko vsebnost dušika. Ugotovili so tudi, da vzorci, podobni vilinskim krogom, pomagajo stabilizirati ekosisteme in povečujejo odpornost območja na poplave ali hude suše.
Vendar odgovor na vprašanje o nastanku ni enoznačen. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek vilinskih krogov, pa se razlikujejo od kraja do kraja, so sporočili avtorji. Dr. Stephan Getzin, raziskovalec na nemški univerzi v Göttingenu, ki v tokratni raziskavi ni sodeloval, je zapisal, da so namibijske kroge ustvarile podnebne razmere.
Getzin je prepričan, da žuželke, kot so termiti, ne ustvarjajo vilinskih vzorcev. Nasprotno pa meni raziskovalka dr. Fiona Walsh, ki je raziskovala vilinske kroge v Avstraliji. Med delom so se povezali z domorodnimi ljudstvi, raziskovanje pa je pokazalo, da so v Zahodni Avstraliji in na Severnem teritoriju termiti neločljivo povezani z nastankom vilinskih krogov.
Poudarila je, da Aborigini te vzorce poznajo že vsaj od osemdesetih let prejšnjega stoletja, verjetno pa tudi že tisočletja. “V Avstraliji termiti ne igrajo zgolj ‘vloge’. So glavni dejavnik. Razlage vilinskih krogov se morajo osredotočiti na dinamiko med termiti, travo, tlemi in vodo,” je dejala.
Številna vprašanja o vilinskih krogih ostajajo neodgovorjena. Avtorji nove študije so optimistični, odkritje novih krogov po svetu je odprlo novo poglavje v preučevanju teh sušnih pokrajin. “Upamo, da bodo informacije, ki smo jih objavili v članku, znanstvenikom po vsem svetu omogočile nova področja preučevanja,” je rekel Guirado.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!