V poletni vročini se vijejo dolge vrste pred prodajalnami sladoleda, ki je zaradi svoje svežine in sladkastega okusa priljubljena pregreha ljudi vseh starosti. Čeprav je ta sladica poznana po vsem svetu, ima veliko držav svojo, lokalno specifično različico, od mehke, zamrznjene kreme v Združenih državah Amerike do italijanskega gelata do kulfija v Indiji.
Zgodovina kulinarike pravi, da sladoled izvira iz drugega stoletja pred našim štetjem. Že Aleksander Veliki naj bi imel rad sneg in led z okusom medu in nektarja, rimski cesar Neron pa je užival v snegu z okusom sadja in sokov.
Več kot 1000 let pozneje je Marco Polo v Italijo z Daljnega vzhoda prinesel recept za jed, podobno sorbetu, ki se je sčasoma razvil v sladoled, kot ga poznamo danes.
Po svetu obstaja mnogo različic te priljubljene sladice.
Pogledali smo sedem najboljših različic, ki prihajajo iz ZDA, Mehike, Italije, Francije, Turčije, Japonske in Indije.
Frozen custard, Združene države Amerike
Po besedah Brucea Weinsteina, avtorja knjige The Ultimate Ice Cream Book, je ta mehka zamrznjena krema najbolj značilen ameriški sladoled. Gre za sladico, podobno sladoledu, ki pa poleg smetane, mleka in sladkorja vsebuje tudi jajca.
Čeprav tradicionalen ameriški sladoled včasih vsebuje tudi jajčne rumenjake, je razlika med klasičnim sladoledom in zamrznjeno kremo oz. frozen custard v teksturi. Krema je namreč narejena z aparatom, ki v sestavine ne vmeša zraka, zato je bolj gosta in težja od klasičnega sladoleda.
Raspado, Mehika
Raspado je sladica, narejena iz drobno zdrobljenega ledu in sladkih začimb ali sirupov. Sladka in hladna poslastica je razširjena po vsej Mehiki in se prodaja na uličnih vozičkih. Na izbiro so okusi, kot so tamarind, limeta, ananas, pomaranča in mango pa tudi vanilja in jajčnemu likerju podoben okus, pravi strokovnjakinja za mehiško kulturo iz mehiške prestolnice Lillian Aviles.
Mehičani raspadosa ne jedo v kornetih. Aviles pravi, da ga strežejo le v skodelicah.
Gelato, Italija
Poleg testenin velja gelato za kulinarični simbol Italije, obisk lokalne gelaterie pa je za Italijane pravzaprav način življenja.
Weinstein pravi, da italijanski gelato vsebuje man maščobam kot običajni sladoled, pripravljen pa je iz polnomastnega mleka, jajc, sladkorja in arom. Najbolj priljubljeni okusi so čokolada, lešniki, pistacija in stračatela ali vanilja, pomešana s koščki čokolade.
V Italiji se gelato postreže z lopatico, ki hladno poslastico stisne v skodelico ali stožec.
Crème glace, Francija
Videti je kot gelato in ima podobno teksturo, vendar je crème glace ali francoski sladoled bogatejši od italijanskega, pravi Weinstein.
“Glace je lep križanec med ameriško zamrznjeno kremo (frozen custard) in gelatom ter je skoraj vedno narejen iz smetane in jajc,” pravi. “Soljena karamela je zagotovo najbolj ikoničen okus.”
Francozi si danes sladoled privoščijo v eni od družinskih sladoledarn po vsej državi, kjer lastniki ročno izdelujejo to zamrznjeno sladico. Med najbolj priljubljenimi proizvajalci sladoleda sta Berthillon v Parizu ter Fenocchio Glacier v Nici, ki ponuja bolj nenavadne okuse sladoleda – med njimi so olivni, žvečilni gumi in vanilija z rožnatim poprom.
Dondurma, Turčija
Turški sladoled ali dondurma ima elastično teksturo, narejen pa je iz kozjega mleka, sladkorja in salepa (mletega gomolja divje orhideje). Pogosto vsebuje tudi mastiko ali smolo z okusom bora, ki jo pridobivajo iz drevesa mastike, pravi ustanoviteljica turističnega podjetja Sea Song Tours in prebivalka Istanbula Karen Fedorko Sefer.
“Kupovanje dondurme je kot gledanje predstave,” pravi Sefer. “Moški, ki jo prodajajo, nosijo tradicionalna turška oblačila in sultanski klobuk ter raztezajo, vrtijo in obračajo sladoled, dokler ta ne pristane v stožcu. Otroci in odrasli se ob tej predstavi zelo zabavajo.”
Kakigori, Japonska
Kakigori, japonska različica sladoleda, je narejen iz ledu. Pri pravem kakigoriju se uporablja zelo fino nastrgan led, ki se v ustih topi kot kremni sladoled,” pravi Sakura Yagi, direktorica skupine, ki združuje japonske restavracije v East Villageu na Manhattnu.
Slaščičarski mojstri pripravijo kakigori tako, da iz ledenih blokov brijejo led, dokler se ta ne nabere v puhasto kepo. Ledu nato dodajo sirupe, ki so običajno ročno izdelani iz kakovostnih sestavin, z okusi, kot so zeleni čaj, jagoda, grozdje in melona.
Kakigori včasih vsebuje tudi kondenzirano ali uparjeno mleko in je skoraj vedno postrežen v skledi.
Kulfi, Indija
Kulfi je tradicionalni indijski sladoled, ki izvira iz 16. stoletja in je morda ena najbogatejših zamrznjenih sladic na svetu, pravi Camellia Panjabi, znana indijska pisateljica o hrani.
“Pri pripravi kulfija mleko zavremo, kar ga karamelizira, končni rezultat pa je zelo sočen sladoled,” pravi Panjabi. “Ko ga zavrete, mu lahko dodate tudi okuse, kot so žafranove nitke, zdrobljene pistacije ali zdrobljeni mandlji.”
Kulfi se od drugih sladoledov razlikuje tudi po tem, da je običajno vnaprej oblikovan v obliki dolgega sladoleda ali stožca, zamrznjen in nato postrežen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!