Na dvodnevnem zasedanju sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri za kmetijstvo EU dosegli dogovor o ribolovnih kvotah za Baltik v letu 2024. Politični kompromisni dogovor sledi načelom in predpisom skupne ribiške politike, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
Zasedanje sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri v ponedeljek začeli z obravnavo ribiških točk, tudi z razpravo o letnem zasedanju mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, ki bo prihodnji mesec potekala v Kairu.
Kmetijski ministri so razpravljali tudi o vplivu sistema EU za trgovanje z emisijami na kmetijski sektor in agroživilsko industrijo. Evropska komisija in špansko predsedstvo sta predstavila predlog spremembe direktive o odpadkih: odpadna hrana.
Slovenijo je v Luksemburgu zastopal namestnik stalnega predstavnika pri EU v Bruslju David Brozina, ki je izpostavil, da Slovenija podpira skupna prizadevanja za zmanjševanje količin odpadne hrane.
“Odpadna hrana je tudi pokazatelj trajnosti prehranskih sistemov, zlasti pa je pokazatelj odnosa družbe do hrane, virov in okolja, ki so potrebni za njeno proizvodnjo,” so ga povzeli v sporočilu za javnost. Predstavil je tudi ureditev tega področja v Sloveniji.
Letošnje leto je bilo za slovensko kmetijstvo izredno težko
Na zasedanju so razpravljali tudi o razmerah na kmetijskih trgih v okviru katere je bil prisoten tudi ukrajinski kmetijski minister Mykola Solskyi. Brozina je ministrom predstavil situacijo v slovenskem kmetijstvu ter izzive s katerimi se le to v zadnjem letu sooča.
“Letošnje leto je bilo za slovensko kmetijstvo izredno težko. Po spomladanski pozebi, toči, močnem vetru, obilnih padavinah in nevihtah v začetku poletja, je Slovenija v začetku avgusta s katastrofalnimi poplavami utrpela škode izrednega obsega. Poleg tega nam grozi tudi pojav afriške prašičje kuge, ki je prizadela sosednji Hrvaško in Madžarsko,” so ga povzeli.
Slovenija je skupaj s Hrvaško predstavila pobudo o vzpostavitvi učinkovitega, fleksibilnega in enostavnega “ad hoc” mehanizma finančne podpore v primeru kriz. Namestnik stalnega predstavnika je poudaril, da bi tak “mehanizem državam članicam omogočal hitro odzivanje na različne krize in s tem prispeval k ohranjanju finančne stabilnosti kmetov EU. V širšem kontekstu pa bi s tem tudi zagotavljali ohranjanje preskrbe z dostopno hrano potrošnikov v EU”.
Med drugim je špansko predsedstvo ministrom predstavilo tudi napredek pri obravnavi kmetijskih in gozdarskih vidikov predloga uredbe o vzpostavitvi okvira EU za certificiranje odvzemov ogljika, so še zapisali na ministrstvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!