Podzemno vojaško letalsko bazo Željava v Bosni in Hercegovini obiskuje vedno več turistov, tudi po zaslugi slovenskega filma. Oblasti pa ne vedo natančno, kaj bi z njo.
Podzemno vojaško letališče Željava blizu hrvaškega turističnega bisera Plitviških jezer je ugasnilo skupaj z nekdanjo Jugoslavijo, piše portal N1 Zagreb. Labirint hodnikov, hangarjev in prostorov v skupni dolžini več kilometrov je bil tudi bunker, odporen proti jedrskemu napadu, skrit za štirimi vhodnimi betonskimi vrati, težkimi 100 ton.
V zlatih časih je notranjost hriba Plješevica, v katerem je baza, lahko sprejela na desetine migov 21, najmočnejših letal, ki jih je premogla jugoslovanska armada, takrat četrta največja vojaška sila v Evropi. V neposredni okolici je bilo pet vzletno-pristajalnih stez, ki so se razprostirale tudi na sosednje hrvaško ozemlje.
Kot piše portal nova.rs, je bilo letališče med gradnjo v 60. letih preteklega stoletja tretji najdražji evropski projekt, vsekakor pa najdražji jugoslovanski. Zato so mu nekateri rekli tudi dragulj jugoslovanske armade.
“Baza je bila opremljena s takrat najnaprednejšo vojaško in civilno tehnologijo,” je povedal nekdanji vojaški pilot, ki je v osemdesetih letih delal v vojaški bazi. V bunkerju je bilo vedno dovolj zaloge vode, zraka in elektrike. Ko je Jugoslavija dobro desetletje kasneje izginila v vojnah, pa je bilo letališče popolnoma uničeno. “Vse so zažgali, ostali so samo predori in zidovi,” je pojasnil neimenovani pilot. Po končanih vojnah je bilo letališče pozabljeno, le tu in tam so ga obiskali posamezni turisti, ki jih je zanimala zapuščina nekdanje države
Zanimanje za Željavo je obudil slovenski film
Vse se je spremenilo leta 2016, za to pa je kriv slovenski film. Režiser Žiga Virc je namreč tega leta predstavil Houston, imamo problem!, dokumentarno-fikcijski film o domnevnem jugoslovanskem vesoljskem programu. Del filma so namreč posneli tudi v Željavi in za nekdanjo vojaško bazo se je začelo zanimati vedno več ljudi.
Obnoviti ali ne obnoviti? In kako?
Danes ocenjujejo, da si mračne in osmojene hodnike, velikanske prostore ter zarjavelo opremo – kolikor je je ostalo – letno ogleda okoli 150 tisoč ljudi.
Lokalne oblasti se trudijo, da bi privabile še več turistov, tudi tiste, ki obiskujejo bližnji hrvaški nacionalni park Plitviška jezera. V Željavi že prirejajo avtomobilske dirke, ideje pa se vrtijo tudi okoli prirejanja festivalov, ureditev prostorov za serverje in celo ustanovitve Muzeja hladne vojne.
Dokler pa ideje ne bodo zaživele, se bodo turisti po vlažnih hodnikih še naprej sprehajali z baterijami in pazili, kam bodo stopili, piše N1 Zagreb.
“Gre za inženirsko čudo in noro je, da je ustavljeno v času,” je z zanosom povedal zagrebški fotograf Angelo Virag. Njegov sorodnik iz Pertha v Avstraliji pa občuduje “divjo infrastrukturo, avtentično in že 30 let nedotaknjeno”.
Hamdija Mesić iz bližnjega Bihaća je navezan na to ogromno stavbo, “prepuščeno na milost in nemilost vremenu”. “Nekaj takega ne obstaja nikjer drugod,” je dejal navdušenec nad letali, ki upa, da bo kraj znova zaživel kot pista.
Sam je naklonjen ideji, da bi pristajalne steze, vsaj tiste, ki ležijo na bosansko-hercegovskem ozemlju, obnovili, in sanja o tem, da bi tu nastalo letališče za amaterske pilote.
O tem, ali naj Željavo obnovijo ali ne, pa imajo turisti različna mnenja. “Všeč mi je, ker ni vsepovsod tabel, ki bi vam govorile, kam iti in kaj videti,” je dejala Maria Moreno, 33-letna notranja oblikovalka iz Španije. Meni, da bi kraj izgubil svoj šarm, če bi postal turistična atrakcija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje