Snega je vse manj. In vse manj ga bo, pravijo podnebni znanstveniki. Snežna odeja bo začela še bolj drastično upadati, ko dosežemo prelomno točko, tudi napovedujejo.
Snega je vsako leto manj. In vse manj ga bo, če se bo ozračje še naprej segrevalo.
Ameriška državna uprava za oceane in ozračje ob tem opozarja, da je za vse višje temperature ozračja odgovoren človek in da manko snega ni tako neškodljiv, kot se morda zdi. Manj snežnih padavin namreč pomeni še hitrejše ogrevanje planeta, manj padavin in pomanjkanje vode, piše CNN.
O svetu brez snega svarijo tudi podnebni znanstveniki, ki ob nadaljevanju trenda segrevanja ozračja napovedujejo, da bo po Zemlji nekoč v prihodnosti le še deževalo.
A še preden bi se lahko uresničil ta scenarij, naj bi podnebne spremembe prinesle več ekstremnih snežnih neviht in povečano količino snega. Ob hitrem taljenju se namreč poveča vlažnost ozračja, kar vodi v nove padavine. Taki pojavi bi bili v ameriškem prostoru najbolj verjeten na severozahodu ZDA.
“Obstaja prelomna točka”
Da so se zaradi segrevanja ozračja snežne padavine na globalni ravni že začele spreminjati v dež, ugotavlja podnebni znanstvenik pri ameriški Nacionalni meteorološki službi Brian Brettschneider z Aljaske.
S svojimi raziskavami, v katerih je analiziral podatke EU službe za podnebne spremembe Copernicus, je ugotovil, da je od leta 1973 količina snega na globalni ravni upadla za 2,7 odstotka. Trend upadanja je še posebej opazen na srednjih zemljepisnih širinah na severni polobli, torej osrednji Evropi, Aziji in ZDA.
Količina snežnih padavin ne bo upadala postopoma, pa pravi Justin Mankin, podnebni znanstvenik in izredni profesor geografije na Dartmouth College. “Obstaja prelomna točka, kar pomeni, da se bodo po določeni stopnji izgube snega zaradi temperature nenadoma pospešile.” Takrat bo manjša količina snega vidna tudi v krajih, ki prej niso opazili tako velikih sprememb.
Ko bo z Zemljinega površja izginila zadostna količina bele snežne in ledene površine, se namreč sončna svetloba in toplota ne bosta imeli več od česa odbiti. Brez belega snega bodo tla vpila več sončne toplote, ozračje pa se bo tako še hitreje segrevalo, tudi piše CNN.
Foto: N1/F. Z.
Ameriški podnebni znanstvenik Brian Brettschneider je z analizo podatkov evropskega Copernicusa ugotovil, da je količina snega na globalni ravni v zadnjih 50 letih upadla za 2,7 odstotka.
Manj snega – manj vode
Kot že omenjeno manj snega pomeni tudi tanjšo snežno odejo, ki je ključna za oskrbo z vodo. V mokrih obdobjih se sneg nakopiči, v toplejših pa s taljenjem napaja reke, je opisala profesorica okoljskega inženirstva Univerze v Washingtonu Jessica Lundquist.
Pomanjkanje vode bi bilo najbolj nevarno za območja, kjer je zaradi podnebja več ekstremnih ciklov padavin. Sem na primer spadata Sredozemlje in Kalifornija. Na kalifornijskem polotoku namreč poleti skorajda ne dežuje, taljenje snega pa je ključno za samooskrbo z vodo – za mesta, ekosisteme in kmetijstvo.
Študija iz leta 2017 je pokazala, da snežne padavine na sušnem zahodnem delu ZDA poskrbijo za okoli polovico vse vode.
Še bolj od same količine snega pa je pomembna količina vode v snegu. Rahel in puhast sneg ni vodnat, težek sneg pa ima veliko vsebnost vode. Mankin sicer ugiba, da bi se lahko zgodilo, da bi manko snega nadomestila večja količina padavin. Če pa se to ne bi zgodilo, pa bosta zaradi pomanjkanja vode ogroženi dve milijardi ljudi, ugotavlja v eni izmed svojih študij.
Leta 2015 je z analizo snežnih padavin ugotovil, da taljenje snega zagotavlja vir vode za dve milijardi ljudi s celega sveta. Sem spadajo deli Azije ob Himalaji, Sredozemlje (predvsem Španija, Italija in Grčija) ter deli severne Afrike. Na teh območjih bi se lahko količina snežnih padavin po njegovih ocenah znižala za okoli 67 odstotkov. Ob tem Mankin opozarja, da v študiji ni upošteval, da bi sneg lahko nadomestile dežne padavine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje