Francija, Slovenija in nekatere druge evropske države, ki podpirajo jedrsko energijo, so se v Bruslju sestale s predstavniki Evropske komisije in sklenile poglobiti sodelovanje na tem področju. Francija je napovedovala 'jedrsko zavezništvo', a sklep srečanja je precej splošen. "Jedrska energija je eno od mnogih orodij, s katerim lahko dosežemo naše podnebne cilje, vir za pokrivanje osnovne obremenitve ter zagotavljanje varnosti oskrbe," so udeleženke zapisale v skupni izjavi. Edina država, ki se na francosko vabilo ni odzvala, je Italija – a večje presenečenje je, da je bila sploh povabljena.
Stockholm v teh dneh na neformalnem srečanju gosti ministre in visoke predstavnike Evropske unije (EU) za področje energetike ter prometa. Danes zjutraj pa je v švedski prestolnici na pobudo Francije potekal tudi sestanek držav Evropske unije (EU), ki podpirajo jedrsko energijo, s švedskim predsedstvom in Evropsko komisijo. Vabljena je bila komisarka Kadri Simson, a ni znano, ali je tudi prišla.
V nedeljo zvečer smo povzeli poročanje bruseljskega Euractiva, da Francija snuje nekakšno ‘jedrsko zavezništvo’, del katerega je tudi Slovenija, nato pa nam je včeraj vir blizu ministrstva, ki ne želi biti imenovan, dejal, da je Slovenija vabilo na sestanek dobila šele včeraj.
Na današnjem neformalnem sestanku je našo državo zastopala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen (v Stockholmu je poleg nje še infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek). Sprva je bilo govora, da bodo ‘jedrske zaveznice’ podpisovale tudi nekakšno deklaracijo, spisano v Parizu, a so na koncu spisale le skupno sporočilo za javnost, v katerem so se zavzele za krepitev sodelovanja na jedrskem področju in dodale, da lahko jedrska energija pripomore k doseganju podnebnih ciljev. “Jedrska energija je eno od mnogih orodij, s katerim lahko dosežemo naše podnebne cilje, vir za pokrivanje osnovne obremenitve ter zagotavljanje varnosti oskrbe,” piše v izjavi.
Za tehnološko nevtralnost
Na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, pa pravijo, da tovrstno srečanje ni prvo in da sestanki potekajo tudi na nižji ravni. Spomnimo, da je predsednik vlade Robert Golob o oblikovanju jedrskega zavezništva s Francijo na čelu govoril že ob septembrskem uradnem obisku v Parizu.
Kot so nam zdaj povedali na ministrstvu, je glavni namen zavezništva “ohranjanje usklajenega delovanja sodelujočih držav pri aktualnih vprašanjih glede obravnave jedrske energije”. Po poročanju tujih medijev gre konkretno za vršenje pritiska na odločevalce v Bruslju, da bi jedrsko tehnologijo, ki je v nekaterih evropskih državah − in tudi v Bruslju − po nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011 postala nezaželena zaradi varnostnih tveganj, spet obravnavali kot enakovredno.
To posredno potrjujejo tudi na našem ministrstvu: “Države, ki sodelujemo v tem neformalnem forumu, podpiramo ustrezno obravnavo jedrskih tehnologij z vidika njihovega prispevka k doseganju podnebno-energetskih ciljev in tako v okviru pogajanj o različnih zakonodajnih predlogih pozivamo k upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti.”
Presenetljivo vabilo Italiji
Euractiv je v nedeljo poročal, da gre za srečanje francoske ministrice za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher z 12 kolegi iz Bolgarije, Hrvaške, Finske, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Češke, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švedske. Kot izhaja iz sporočila za javnost, so izjavo o krepitvi povezovanja na področju jedrske energije podpisale vse omenjene države, razen Švedske in Italije.
Švedska naj bi se vzdržala, ker trenutno predseduje Svetu EU, italijansko ministrstvo za okolje pa je včeraj sporočilo, da se njihov predstavnik sestanka ne bo udeležil. Vabilo naši zahodni sosedi je bilo sicer presenetljivo, saj je jedrska energija tam po poročanju tiskovne agencije Ansa prepovedana. Prebivalstvo se je v preteklosti dvakrat izreklo proti: prvič na referendumu leta 1987, drugič pa v ponovni javni razpravi o tej tehnologiji leta 2011. Italijanske obmejne skupnosti so v preteklosti že izrazile pomisleke tudi o krški nuklearki.
A vlada Giorgie Meloni si je zdaj zastavila cilj, da Italija postane ‘evropsko energetsko vozlišče’ – v prvi vrsti kot uvoznica plina, ki iz Alžirije prek Italije teče naprej v druge evropske države (tudi Slovenijo), nakazuje pa, da ima načrte tudi z jedrsko energijo. Edward Rixi, namestnik italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, je nedavno za medij Il Messagero dejal: “Odločeni smo, da bomo za vselej končali obdobje ideološkega zavračanja, ki je blokiralo razvoj. Zdaj moramo razmisliti o srednje- in dolgoročni viziji. Italija mora v prizadevanjih za energetsko samooskrbo sprejeti tudi jedrsko tehnologije nove generacije.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!