Na srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pozval Turčijo, naj neha nasprotovati prizadevanjem Švedske za pridružitev severnoatlantskemu zavezništvu. "Švedska je sprejela pomembne konkretne korake, da bi odgovorila na pomisleke Turčije," je dejal Stoltenberg.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes pozval Ankaro, naj preneha nasprotovati prizadevanjem Švedske za pridružitev severnoatlantskemu zavezništvu. “Švedska je izpolnila svoje obveznosti,” je dejal novinarjem po srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.
“Švedska je sprejela pomembne konkretne korake, da bi odgovorila na pomisleke Turčije,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes v Istanbulu še dejal Stoltenberg. Srečanje z Erdoganom je označil za “produktivno”. Napovedal je tudi, da bodo 12. junija sledili nadaljnji pogovori s Turčijo in Švedsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V soboto se je prvi mož zveze Nato v Ankari udeležil zaprisege Erdogana za tretji petletni predsedniški mandat. Turški predsednik je v minulih mesecih večkrat izrazil zadržke do članstva Švedske v Natu, češ da Stockholm daje zatočišče posameznikom, ki jih Ankara povezuje s poskusom državnega udara leta 2016 in desetletja trajajočim kurdskim bojem za neodvisnost.
Švedska je zatrjevala, da v celoti podpira Turčijo proti vsem grožnjam njeni nacionalni suverenosti. V luči tega je v četrtek na Švedskem začel veljati nov protiteroristični zakon. V skladu z novim zakonom je na Švedskem odslej sodelovanje v teroristični organizaciji, njeno financiranje ali kakršnakoli druga podpora kaznivo dejanje. Kršiteljem grozi večletna zaporna kazen.
“Zaradi članstva v zvezi Nato bo Švedska varnejša, hkrati pa bosta tudi zavezništvo in Turčija močnejša,” je Stoltenberg dejal po srečanju z Erdoganom in novim turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom. “Veselim se, da bomo čim prej dokončali pristop Švedske k Natu,” je dodal.
Švedska in Finska sta maja lani po ruski invaziji na Ukrajino vložili prošnjo za članstvo v zavezništvu. Finski je nato 4. aprila letos uspelo postati 31. članica Nata, Švedska pa se še vedno sooča z zadržki Ankare in Budimpešte.
Ena glavnih točk spora med Stockholmom in Ankaro je tudi izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).
Več sto protestnikov se je danes v središču Stockholma udeležilo demonstracij proti vstopu Švedske v zvezo Nato in novi protiteroristični zakonodaji, ki naj bi predstavljala ključen korak do odprave pomislekov Turčije in s tem njene blokade Švedske na poti v Nato.
Protestniki so mahali z zastavami PKK in nosili napise “Ne Natu”. Tiskovni predstavnik turškega predsedstva je minuli torek dejal, da je “popolnoma nesprejemljivo, da teroristi PKK še naprej svobodno delujejo na Švedskem” in švedske oblasti pozval, naj demonstracije preprečijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje