Nato bo še naprej podpiral Ukrajino, dokler bo to potrebno, je danes na začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov članic Nata ponovil generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožil, da želi zimo uporabiti kot orožje in zaveznice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Ukrajini.
Prvi mož Nata Jens Stoltenberg je ob začetku zasedanja v Bukarešti vnovič dejal, da zavezništvo ne bo odstopilo od podpore Ukrajini, poroča španska tiskovna agencija EFE. “Zavezniki zveze Nato in Nato niso stranka v konfliktu v Ukrajini. Vendar pa Ukrajini zagotavljamo podporo brez primere, saj je Ukrajina država, ki ima pravico do samoobrambe, pravico, ki je zapisana v Ustanovni listini ZN,” je dejal.
Ob tem je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi zimo uporabiti kot orožje proti Ukrajini. “Pripraviti se moramo na še večji pritok beguncev v preostalo Evropo,” kar je posledica ruskega “namernega napada na kritične storitve, ogrevanje, svetlobo, vodo, plin”, je opozoril, a hkrati ocenil, da ruskemu predsedniku kljub temu v vojni ne uspeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stoltenberg je tudi napovedal, da se ob vedno višjih življenjskih stroških in hitro naraščajoči inflaciji obetajo težki časi, ne le za Ukrajino, temveč tudi za preostalo Evropo in številne druge države po svetu. “Vsi plačujemo ceno ruske vojne proti Ukrajini. Toda cena, ki jo mi plačujemo, je v denarju, Ukrajinci pa jo plačujejo v krvi,” je opozoril.
Po besedah generalnega sekretarja Nata bi bila cena vojne še višja, če bi Putinu dovolili, da v njej zmaga. To bi po njegovi oceni pomenilo “presedan za druge samodržce”, da za dosego svojih ciljev uporabijo silo, navaja EFE.
Prvi mož Nata je zaveznice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Kijevu, rezervnih delov in streliva, kot tudi k dodatni pomoči pri obnovi ukrajinske uničene energetske infrastrukture, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V luči tega je že v petek izrazil odprtost do pobude, da Nemčija sisteme zračne obrambe patriot namesto Poljski nameni Ukrajini.
Današnji razpravi zunanjih ministrov, med katerimi je tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, o vojni v Ukrajini bo v sredo sledila razprava o izzivih, ki jih zavezništvu predstavlja Kitajska, govorili pa bodo tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Na drugem dnevu zasedanja bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, ministri pa se bodo sestali tudi s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije.
Rusija za preložitev pogovorov o nadzoru strateškega jedrskega orožja krivi ZDA
Ruske oblasti so danes krivdo za preložitev dolgo pričakovanih pogovorov o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem z ZDA pripisale Washingtonu in izjemno negativnim odnosom med državama. Prav tako so ZDA obtožile strupenosti in sovražnosti do Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Na vseh področjih smo priča najvišji stopnji strupenosti in sovražnosti Washingtona,” je povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. ZDA je obtožila, da so proti Rusiji sprožile popolno hibridno vojno in dejala, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče voditi pogovorov o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem.
Opozorila je, da se z Rusijo ni mogoče pogovarjati o preglednosti in predvidljivosti na vojaškem področju ter hkrati “pomagati kijevskemu režimu pri pobijanju ruskih vojakov in civilistov v ruskih regijah”.
Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je krivdo za neuspeh dialoga pripisal Washingtonu. “Če bi ZDA želele pogovore, bi morale podati predloge za njihovo oživitev,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Rjabkov.
ZDA so ta mesec izrazile pričakovanje, da se bodo kmalu sestali na pogovorih z Rusijo, da bi razpravljali o morebitnem nadaljevanju inšpekcijskih pregledov v okviru sporazuma Novi Start, ključni pogodbi o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve med državama. Pogovori bi prvotno morali potekati v Kairu med 29. novembrom in 6. decembrom, a bodo po navedbah Zaharove sedaj prestavljeni na prihodnje leto.
Moskva je avgusta zaradi trenj med Rusijo in ZDA, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, sporočila, da bo začasno ustavila ameriške inšpekcijske preglede objektov, ki so predmet pogodbe Novi Start iz leta 2010. Novi Start je zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550, kar predstavlja skoraj 30-odstotno zmanjšanje glede na prejšnjo mejo, določeno leta 2002.
Kličko: Ne smemo dovoliti Putinu, da nam ukrade božič
V Kijevu bodo tudi letos postavili božične smreke, ki pa zaradi vojne vihre ne bodo okrašene z lučkami. “Ne smemo dovoliti Putinu, da nam ukrade božič,” je sporočil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. V intervjuju za tiskovno agencijo RBC-Ukraine je hkrati izrazil prepričanje, da bo razmeram navkljub v mestu vladalo novoletno vzdušje.
V Kijevu se temperature trenutno gibljejo okoli ničle, medtem ko se njegovi prebivalci spopadajo z izpadi elektrike, ki jih povzročajo ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Kljub temu so mestne oblasti odločene, da poskrbijo za vsaj nekaj prazničnega vzdušja v prestolnici, ki je pred vojno štela 2,8 milijona ljudi. Kot je na Facebooku zapisal Sergej Kovalenko, vodja podjetja YASNO, ki skrbi za dobavo elektrike v Kijev, bo letošnje novoletno-božična smreka “najbolj energetsko varčno” drevo.
Večjih dogodkov ali koncertov v prestolnici vseeno ne bo, pa je potrdil župan. Kličko je minuli teden za nemški tabloid Bild dejal tudi, da zaradi ruskega obstreljevanja prebivalce mesta čaka najhujša zima po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah želi Putin prebivalce Ukrajine ustrahovati, jih prisiliti, da zmrznejo in ostanejo v temi, ter s tem ustvariti pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje