Stefan Löfven bo tudi v novem poskusu vodenja švedske vlade stavil na staro, že preizkušeno rdeče-zeleno ministrsko ekipo.

Potem ko so Stefana Löfvena poslanci v sredo znova potrdili za premierja, je Löfven danes v parlamentu predstavil novo ekipo, v kateri pa ni nobenih novih ministrov. Strankarski kolegici socialdemokrata Löfvena Ann Linde in Magdalena Andersson ostajata zunanja in finančna ministrica, Per Bolund iz Zelenih pa namestnik premierja in minister za okolje.

Majhna sprememba je le na čelu ministrstva za podeželje, saj je dosedanja ministrica Jennie Nilsson pred nekaj dnevi odstopila in se vrnila v poslanske klopi, da je lahko v sredo sodelovala pri glasovanju o Löfvenu. Njene naloge je zato prevzel stari-novi minister za gospodarstvo Ibrahim Baylan in pri tem bo očitno tudi ostalo. Nilsson je odstopila zato, ker je bil spričo obstoječega razmerja moči v reichstagu pri sredinem potrjevanju premierja pomemben prav vsak glas.

Za Löfvena je to že tretja vlada, ki jo bo vodil. Prvo je oblikoval po parlamentarnih volitvah leta 2014, drugo pa po volitvah leta 2018. Naslednje parlamentarne volitve na Švedskem naj bi potekale septembra prihodnje leto.

Prva uspešna nezaupnica

Löfven je sicer prvi premier v zgodovini Švedske, ki ga je odnesla nezaupnica. Vzrok zanjo je bil spor njegove manjšinske rdeče-zelene vlade z Levo stranko, ki ni bila del vladajoče koalicije, a jo je v parlamentu podpirala. Leva stranka je namreč nasprotovala predlagani reformi določanja cen najemnin za novogradnje. To so izkoristili skrajno desni Švedski demokrati, ki so vložili nezaupnico ter z njo ob glasovih poslancev Leve stranke, torej kolegov s povsem nasprotnega političnega pola, uspeli.

Löfven je nato minuli teden sporočil, da bo odstopil s položaja in ne bo sklical predčasnih volitev, saj je spričo pandemije covida-19 to boljša možnost.

Na predsednika parlamenta Andreasa Norlena je tako padla naloga, da začne iskati njegovo zamenjavo. Norlen je možnost, da preveri, ali lahko v parlamentu dobi podporo večine poslancev, najprej dal vodji največje opozicijske Zmerne stranke Ulfu Kristerssonu, ki pa je kmalu sporočil, da te večine ne more zbrati. Ta izziv je tako znova padel na Löfvena.