Svetovalni odbor Sveta Evrope je zaskrbljen zaradi vse več prijavljenih primerov sovražnega govora in zločinov iz sovraštva v zadnjem letu. V objavljenem poročilu med drugim pozdravlja zavezanost Avstrije zaščiti pravic narodnih manjšin, ga pa skrbi porast nestrpnosti, pri čemer omenja tudi protislovenski volilni slogan svobodnjakov.
Svetovalni odbor Sveta Evrope pri okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin v danes objavljenem poročilu pozdravlja zavezanost Avstrije zaščiti pravic narodnih manjšin, ga pa skrbi porast nestrpnosti, pri čemer omenja tudi protislovenski volilni slogan svobodnjakov. Med drugim spodbuja k več poučevanja in izobraževanja v jezikih manjšin.
Odbor je zaskrbljen zaradi vse več prijavljenih primerov sovražnega govora in zločinov iz sovraštva v zadnjem letu. Ob tem omenja primer slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, kjer je kljub obdobju pozitivnega razvoja, vključno z opravičilom avstrijskega zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna za zgodovinske krivice, predvolilni boj v začetku leta postregel s protislovenskimi izjavami, ko je podmladek svobodnjakov (FPÖ) volivce pozval, naj ustavijo “slovenizacijo” dežele.
Avstrijske oblasti odbor poziva k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje medsebojnega spoštovanja, medkulturnega dialoga in razumevanja med večinskim prebivalstvom, ki da bi moralo biti bolje informirano o raznolikosti prebivalcev, tudi prek izobraževalnega sistema.
Več o zgodovini in kulturi narodnih manjšin tudi v učnem načrtu
V tej luči pozdravlja januarja predstavljen učni načrt, ki da vsebuje več podatkov o zgodovini in kulturi pripadnikov narodnih manjšin. Obenem pa izpostavlja, da je izobraževanje v jezikih manjšin na osnovni ravni dostopno zlasti na Koroškem in Gradiščanskem, drugod podobne ureditve ni. Kot potrebne navaja zlasti rešitve glede poučevanja pripadnikov češke in slovaške manjšine na Dunaju.
Opozarja sicer, da je nujno treba izvesti oceno potrebe po poučevanju oz. izobraževanju v slovenščini, madžarščini, hrvaščini in romskih jezikih tudi izven Koroške in Gradiščanske, in na podlagi ugotovitev sprejeti ustrezne ukrepe.
Glede Koroške izpostavlja še “omejene priložnosti za dvojezično predšolsko vzgojo” in poziva k sprejetju ureditve, ki bi zagotavljala in omogočala izvedbo pravice do dvojezičnega izobraževanja v zadnjem letu vrtca.
Predstavniki koroških Slovencev so bili v preteklem letu sicer večkrat kritični do zastopanosti slovenskega jezika v izobraževanju. Med drugim jih je motilo premajhno število ur slovenščine, želijo pa si vključitve predstavnikov narodne skupnosti v pripravo novih učnih načrtov.
Glede situacije pripadnikov slovenske manjšine na Štajerskem odbor obžaluje, da avstrijske oblasti še naprej navajajo njihovo premajhno število kot razlog, da zanje ne uvedejo posebnih ukrepov.
Glede dostopa do upravnih storitev v jezikih manjšin, vključno s slovenščino, odbor omenja nezadovoljstvo slovenske manjšine glede uresničevanja teh pravic v praksi. Avstrijo poziva, naj olajša tako ustno kot pisno uporabo manjšinskih jezikov v stiku z upravnimi oblastmi – med drugim naj pripadnike manjšin opominjajo na to pravico, izpostavljajo pa še pomen znanja teh jezikov med uslužbenci upravnih organov. Spodbujajo tudi k uporabi jezikov manjšin v digitalnih upravnih postopkih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje